Državna volilna komisija, pozneje pa še upravno sodišče, prosilcema nista ugodila. Zavrnilo ju je tudi vrhovno sodišče, češ da dostopnosti ne moreta zahtevati vnaprej, ampak se lahko na sodišče obrneta šele po glasovanju. Njune pritožbe ni sprejelo v obravnavo niti ustavno sodišče, prav tako ne njunega predloga za ureditev dostopnosti pri volitvah v evropski parlament maja 2019, je ozadje primera povzel pravnik Jurij Toplak. Zato sta se odločila za tožbo na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP), je še pojasnil Toplak, profesor na Pravni fakulteti v Mariboru, in skupaj z odvetnikom Slavkom Vesenjakom pripravil pritožbo na evropskem sodišču. Mednarodna konvencija o pravicah invalidov, ki v Sloveniji velja od leta 2008, namreč nalaga državi, da omogoči dostopnost volišč, glasovanja in volilnih postopkov. Ustavno sodišče je leta 2014 odločilo, da je zakon o volitvah v DZ v neskladju z ustavo, ker ne določa, da morajo biti volišča dostopna. Zakon je bil spremenjen tri leta pozneje, vendar ureja le dostopnost vhoda, ne pa tudi drugih delov volišč in dostopnosti glasovanja.
Najmanj 3000 evrov odškodnine
Toplak glede na dosedanjo prakso ESČP pričakuje, da jim bo sodišče pritrdilo: »Po ustaljeni praksi ESČP invalidu, ki mu država krši volilno pravico ali ga diskriminira, pripada najmanj 3000 evrov odškodnine.« Napovedal je še, da bo morala Slovenija vsakemu invalidu, pri katerem glasovanje ali volišče ni bilo dostopno, izplačati tako odškodnino. »To so ustavni sodniki, vrhovni sodniki, vlada in Državna volilna komisija vedeli,« je še dodal. Tudi v Društvu za pravice invalidov Slovenije so do zneska odškodnine, ki jo zaradi istega razloga pričakujejo od države, prišli na podlagi odškodnin ESČP, ki jih navaja Toplak. Kot je razvidno iz njihovega predloga za začetek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, državi predlagajo izplačilo 54 milijonov evrov odškodnine za 18.000 invalidov na vozičkih in slepih oz. slabovidnih v Sloveniji, ki zaradi neprilagojenosti volišč v preteklosti niso mogli glasovati na volitvah ali referendumih.
V društvu za pravice invalidov napovedujejo kolektivno tožbo
»Po praksi ESČP je za kršitev volilne pravice in še posebej za kršitev volilne pravice invalida država volivcu invalidu odškodninsko odgovorna. Po praksi ESČP je znašalo pravično zadoščenje volivcu invalidu 3000 evrov,« so navedli v društvu. Poudarili so še, da je po podatkih invalidskih organizacij v Sloveniji od 160.000 do 170.000 invalidov, od tega najmanj 8000 slepih in najmanj 10.000 uporabnikov invalidskih vozičkov. V predlogu za mirno rešitev spora z državo so poudarili, da so po navedbah Državne volilne komisije (DVK) vhodi volišč od začetka leta 2018 sicer invalidom dostopni, z vidikov dostopnosti, kot so ustreznost naklona in širine klančine, oznak, povečanega tiska, odstranitve ovir, stolov, ustreznosti višine mize, kabine ali volilne skrinjice, pa so skoraj vsa volišča za invalide nedostopna. Če država v njihov predlog za poravnavo ne bi privolila, napovedujejo kolektivno tožbo. Tako kolektivna tožba kot alternativne posamične tožbe posameznih invalidov bi za državo pomenile velike sodne stroške, zato predlagajo mirno rešitev spora. Poleg odškodnine zahtevajo ustrezno ureditev dostopnosti volišč in glasovanja skladno z odločbo odbora Združenih narodov za pravice invalidov.
Ministrstvo odgovarja: invalidi imajo na voljo več načinov glasovanja
Invalidi imajo več možnosti za izvrševanje volilne pravice, poudarja ministrstvo za javno upravo ob odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice za sprejem v obravnavo tožbe slovenskih invalidov zoper državo zaradi nedostopnosti volišč ter zahtevku za odškodnino Društva za pravice invalidov iz istega razloga. Invalidi namreč lahko glasujejo na fizično dostopnem volišču, s pomočjo druge osebe, na domu, z uporabo posebnega pripomočka za slepe in slabovidne osebe ter po pošti. Zaradi možnosti za glasovanje po pošti invalidom z različnimi telesnimi, duševnimi in senzoričnimi ovirami ni treba priti na volišče. Za obveščanje pristojne volilne komisije o drugih načinih glasovanja, kot sta po pošti in na domu, je po njihovih besedah na državnem portalu eUprava vzpostavljen preprost elektronski postopek, s katerim je mogoča oddaja vloge bodisi z digitalnim potrdilom bodisi brez njega. Kot so dodali, je bil portal oblikovan v sodelovanju z društvoma slepih in slabovidnih ter gluhih in naglušnih. Tako so vse vsebine prilagojene za slabovidne, ki imajo možnost nastaviti različne velikosti in barve pisave, veliko vsebin pa je prevedenih tudi v znakovni jezik gluhih in naglušnih. Poleg tega je za slepe in slabovidne na voliščih na voljo šablona, ki jim omogoči glasovanje.
DVK: vprašanje dostopnosti volišč je urejeno v skladu z veljavno zakonodajo
Za volišča, ki do leta 2017 niso bila dostopna invalidom, je DVK priporočil, da se na območju volišča poišče invalidom dostopen objekt. Druge možnosti so bile preoblikovanja volišč in rešitve s stalno ali začasno prilagoditvijo volišča, denimo z zgraditvijo ali začasno namestitvijo klančin, so še navedli na ministrstvu. Na državnem odvetništvu so za STA potrdili, da so prejeli predlog za začetek predhodnega postopka poskusa mirne rešitve spora, ki ga je podalo Društvo za pravice invalidov Slovenije. Ker pa je predhodni postopek po zakonu o državnem odvetništvu zaupen, državno odvetništvo ne more razkriti stališča države do njihovega predloga. V DVK so na poziv državnega odvetništva danes izrazili mnenje o predlogu za poravnavo. Menijo, da je vprašanje dostopnosti volišč za invalide urejeno v skladu z veljavno zakonodajo in primerljivo z ureditvijo v drugih državah EU. Zaradi možnosti sodnega spora pa navedb društva ne morejo komentirati, so še dodali. x
