11. februarja je dan varne rabe interneta, zato bodo v Kodi tokrat pod drobnogled vzeli družbena omrežja. Strokovnjaki opozarjajo, da brezplačne aplikacije plačujemo s svojimi podatki, in svarijo pred informacijskim mehurčkom, v katerega se lahko ujamemo zaradi algoritmov, ki nam ponujajo, če ne kar vsiljujejo, različne vsebine. Slovenci po lastni oceni na družbenih omrežjih preživimo vsaj uro na dan, v povprečju uro in dvajset minut. »Mladi nekoliko več, med 15. in 25. letom tudi do 3 ali 4 ure na dan,« pravi Matjaž Robinšak iz družbe Valicon, ki je v okviru raziskave Media+ tudi ugotovila, da skoraj milijon Slovencev uporablja Facebook. Najhitreje raste aplikacija Instagram, na katerem ima svoj profil 450.000 prebivalcev Slovenije. Na tretjem mestu je Twitter z nekaj več kot 50.000 dnevnimi uporabniki. »Snapchat in tudi Instagram so bolj socialna omrežja mladih, kar ne pomeni, da ju ne uporabljajo tudi starejši. Na FB-ju smo vsi, imajo ga tudi mladi, ampak manj aktivno, medtem ko pa je Viber omogočil starejšim, ki imajo sorodnike v tujini, predvsem naši bivši državi, da ostanejo v stiku z njimi. To je najcenejši in najbolj optimalen način komuniciranja,« meni Robinšak.
Ustvari se informacijski mehurček
Raziskave kažejo, da se večina uporabnikov ne zaveda, kje vse lahko pristanejo podatki, ki jih delijo na družabnih omrežjih, in da podatki, ki nam jih prikazujejo, niso nujno resnični. »To je eden večjih problemov, ko se začne delati t.i. informacijski mehurček in te kot uporabnika zaprejo v nek krog informacij. Algoritmi na družbenem omrežju ti dajejo informacije, ki te mogoče malce bolj zanimajo, ne dajejo ti pa alternativnih virov, informacij, ki mogoče spodbijajo to tvoje prepričanje. Treba je vedeti, da ni nujno, da je to, kar dobivamo v tem informacijskem mehurčku, tudi res. Lahko gre za neresnice ali pa zavajajoče informacije,« pojasni Marko Puchner iz FDV-ja. Uporabniki se premalo zavedajo, da s tem, ko si naložijo brezplačno aplikacijo, to aplikacijo pravzaprav plačajo s svojimi podatki: » Tisto, kar dobimo zastonj, dejansko ni zastonj. Mi uporabniki postanemo produkt in nas prodajajo. Ključni izzivi so vsekakor, kaj sami objavljamo. Sami smo tisti, ki odločamo o tem, kaj bomo delili z drugimi in več kot o sebi delimo, več tudi tem podjetjem dajemo informacij.« Zanimive so tudi lastniške povezave med razvijalci socialnih aplikacij: Facebook se je združil z aplikacijama Instagram in Whatsapp, v isti lastniški strukturi je še klepetalnik Messenger. Google je kupil Youtube, Microsoft pa Skype in Linkedin.
Tinder, supermarket z moškimi in ženskami
V aplikaciji Tinder lahko med številnimi fotografijami in nekajstavčnimi opisi izberete, kdo vam je najbolj všeč. Navedete lahko lastnosti, ki jih iščete pri morebitnem partnerju. Če ste izbrancu všeč tudi vi, si lahko začneta dopisovati. »Nekateri bolj kritični avtorji, kot je Sigmund Bauman, ki pravi, da je ljubezen dokončno komodificirana, da je postala predmet potrošnje, kar se vidi po tem sistemu profilov, kjer ti odkljukaš, želim to in to, enako kot v trgovini, kjer izbereš, želim to in to,« pojasni dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Tinder naj bi po neuradnih ocenah uporabljalo 50 milijonov ljudi v več kot 190-ih državah. Vsak dan imajo profili na tej aplikaciji dve milijardi ogledov. Interes lastnika, družbe Matchgroup, ki ima v lasti še 50 drugih aplikacij za zmenke, je seveda denar. »Aplikacije monetizirajo svoje storitve na način, da se povezujejo bodisi z oglaševalskimi podjetji, analitskimi podjetji, trgovinami za aplikacije in podobno. Tu se generirajo podatki, ki prinašajo dobiček, zato so tudi potrebni čim bolj aktivni uporabniki in uporabnice, je prepričana Anamarija Šiša s FDV-ja.
Ljubezenska srečanja povezana s potrošnjo
Aktivnost uporabnikov, ki je pogoj za milijardne zaslužke, spodbujajo na najrazličnejše načine, pojasni sogovornica in nadaljuje: »S tem, da nenehno posreduje obvestila, da zapeljuje uporabnike s tem, da te opominja, da te druge osebe pogrešajo in take stvari.« Tehnologija torej ljudem omogoča, da potrošniške navade vnesejo tudi v medsebojne odnose. Ljubezen in partnerstvo sta dobra tržna niša, oziroma široko tržno polje. »Največja nevarnost je, če zapademo v idealizirane podobe romantične ljubezni, ki nam jih naša kultura preko mainstreama v smislu knjig, filmov, serij, vztrajno prodaja. To je v smislu kapitala dobra investicija, realno življenje je drugačno,« pojasni Kuhar ter nadaljuje: »Z romantično ljubeznijo je povezana celotna industrija porok, celotna industrija valentinovo in podobne zadeve, kjer so ta srečanja povezana z neko potrošnjo, bodisi v povezavi z večerjo, bodisi poroko. Kapital ima tukaj zagotovo interes.« Tinder se na spletni strani pohvali s podatkom, da aplikacija poskrbi za milijardo zmenkov na teden. A nekateri se žal končajo tragično. 22-letno britansko študentko, ki se je po Tinderju dogovorila za zmenek z Novozelandcem in mu sledila v hotelsko sobo, je moški zadavil.
Več v oddaji Koda
Hočeš nočeš, živimo v dobi interneta, življenja pa si ne predstavljamo več brez družbenih omrežij. Kako sobivati z njimi, da nam ne bodo aplikacije krojile življenja in oblikovale naših navad? Se dovolj zavedamo vpliva algoritmov in informacijskega mehurčka, v katerega se, kot opozarjajo strokovnjaki, lahko ujamemo? In kje vse končajo naši osebni podatki, ki jih zaupamo družbenim omrežjem? Odgovore boste dobili v oddaji Koda, ki jo boste lahko v slovenskem znakovnem jeziku spremljali v torek, 11. februarja ob 17.30 na MMC TV na povezavi: http://4d.rtvslo.si/zivo/tvmmc. Vse objavljene oddaje si boste pozneje lahko znova ogledali tudi v arhivu MMC, na spletni strani www.dostopno.si, pod rubriko Oddaje z znakovnim jezikom. Vsebine v slovenski znakovni jezik izmenično tolmačita Nataša Kordiš in Tanja Giuliatti Davinić.