Gozdna dediščina Franje Pahernika, dokumentarna oddaja
V četrtek, 4. junija, ob 10.15, TV SLO 1
Ekipa TV Slovenija je v dokumentarnem filmu Gozdna dediščina Franje Pahernika skušala zaobjeti veličino inženirja Franje Pahernika, pionirja sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, človeka, ki je z drugimi člani nekdaj mogočne Pahernikove rodbine iz Vuhreda razvijal, ohranjal in se boril za uresničitev svoje vizije: zapustiti svoje gozdove zanamcev v vsej svoji lepoti, veličini, pestrosti in skrivnostnosti. Franjo Pahernik je bil človek, ki je ljubil svoje Pohorje in trdožive pohorske ljudi. Človek, ki je gozd vzljubil, ga spoštoval in se iz njega učil. Človek, ki si ni prilaščal, temveč je znal dajati.
Človek, ki se je zavedal, da narave ni mogoče posedovati, temveč je zanjo treba skrbeti. Njegovo vizijo sonaravnega gospodarjenja z gozdom poskušajo po najboljših močeh in enako zavzeto ohranjati tudi člani Pahernikove ustanove. Vida Ribnikar, hčerka Franje Pahernika, je namreč očetovo gozdno posest, ki obsega kar 550 hektarjev površine, njim zapustila v varstvo in skrb.
Pri nastajanju dokumentarnega filma so sodelovali člani Pahernikove ustanove in številni strokovnjaki s področja gozdarstva, med njimi tudi štipendistka Pahernikove ustanove, gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, nekdanja Pahernikova gospodinja in številni domačini iz Vuhreda in okolice, pa tudi dr. Alenka Šelih, kipar Jiri Kočica, dr. Jurij Diaci itd, ki s svojimi razmišljanji osvetljujejo življenje in delo F. Pahernika.
Film je nastal v Izobraževalnem programu TV Slovenija, scenarij zanj je napisala Neva Novljan, režiral pa ga je Boštjan Mašera. Zvočni opis za slepe in slabovidne je pripravil in prebral Miha Zor.
Mestne promenade: Škofja Loka, dokumentarna oddaja
V petek, 5. junija, ob 11.50, na TV SLO 2
Kaj ima Škofja Loka s slovenskim impresionizmom in zakaj je upodobljena na mnogih slikah v stalni zbirki naše Narodne galerije ter kako so na razvoj mesta vplivale redovnice uršulinke in kaj imajo z zgodovino mesta škofje iz Freisinga na Bavarskem? To je samo nekaj vprašanj, na katere bo skušala odgovoriti oddaja o enem naših najlepših in najbolje ohranjenih srednjeveških mest. Voditelj se bo v oddaji pogovarjal z uršulinkama Lavrencijo Kržišnik in Marijo Jasno Kogoj, zgodovinarjem Francetom Štuklom in slikarko Doro Plestenjak.
Zvočni opis je pripravil Miha Zor.
Himalajski vrhovi treh Slovenk, dokumentarni feljton
V petek, 5. junija, ob 18.45, na TV SLO 2
Kdo so bile ženske, ki so osvojile vrhove Himalaje? Kako so premagovale težavne smeri?
Slovenski himalajizem je pričel pisati svojo bogato zgodbo v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Moški so bili prvi, ki so vstopili na ta vlak, kot je eksplozijo himalajizma opisal Aleš Kunaver. Slovenke so v Himalajo vstopile kasneje, a s prav nič manjšim žarom in željo po osvajanju najvišjih vrhov in premagovanju težavnih smeri. Danes slovenske alpinistke povsem enakovredno vsem ostalim svetovnim alpinistkam beležijo uspehe v tej deželi – bivališču snega, kar pomeni Himalaja v sanskrtu. Dokumentarni feljton Himalajski vrhovi treh Slovenk je po scenariju Nuše Ekar režiral Božo
Grlj. Zvočni opis pa je pripravil Miha Zor.
Simfonija globine, dokumentarni film
V soboto, 6. junija, ob 18. uri, na TV SLO 2
Leta 1818 je Luka Čeč odkril notranje dele Postojnske jame in kmalu zatem se je v jami začel tudi organiziran turistični razvoj. Sto let kasneje so jamo prepredli z elektriko in v njej postavili progo, ki je turistom v majhnih vagonih omočila celovit ogled. Postojnska jama je uvrščena med 30 največjih naravnih čudes sveta in vsako leto jo obišče več ljudi. Zgodba Postojnske jame in njena predstavitev širšemu svetu pa je tesno povezana z enim največjih fotografov Evrope ob prelomu dvajsetega stoletja - Rudolfom Brunerjem Dvořákom, ki ga strokovna zgodovina uvršča med začetnike reportažne fotografije. Njegovi posnetki Postojnske jame iz leta 1909 so prvi fotografski ciklus katerekoli jame na svetu. Istega leta je Dvořák zabeležil obisk Maksimiljana Evgena, komajda 14-letnega brata bodočega avstrijskega cesarja Karla I. ter njegove matere Marije Jožefe Saške s spremstvom.
Fotografiral je tudi obisk cesarske dvojice Franca I. in njegove žene Karla Avguste, ki sta jamo obiskala na poti iz Ljubljane v Postojno. Dvořák je bil tudi uradni fotograf srbskega kralja Petra I Karađorđeviča. Doslej še ne prikazan nabor štiristotih fotografij Postojnske jame je zaklad brez primere.
Zbirka je dragocena iz več razlogov: ker gre za prve posnetke podzemske jame na svetu, ker prikazujejo Postojnsko jamo takšno kot je bila pred opustošenjem med drugo svetovno vojno, hkrati nazorno prikazujejo, kako je bila že pred skoraj sto leti opremljena za oglede turistov (razsvetljava, železnica ipd.), predvsem pa fotografije kažejo mnoge danes drugačne motive. Unikatno fotografsko zbirko negativov na steklenih ploščah je leta 2005 odkupil Muzej novejše zgodovine. Dokumentarni film Simfonija globine je nastal po scenariju in v režiji Igorja Vrtačnika.
Zvočni opis je pripravila Carmen L. Oven.
Dokumentarne oddaje in filmi domače produkcije so pozneje na voljo na ogled na spletni strani www.dostopno.si v rubriki ZVOČNI OPIS.