France Prešeren je slovenski pesnik.
Je zelo pomemben slovenski pesnik.
V njegov spomin vsako leto
8. februarja praznujemo Prešernov dan.
Prešernov dan je kulturni praznik.
Kulturni praznik lahko praznujemo tako,
da obiščemo:
- gledališče,
- muzej,
- knjižnico,
- umetniško razstavo.
Ali pa pripravimo okusne jedi,
ki so jih pripravljali že v času,
ko je živel France Prešeren.
Tudi kuhanje je umetnost.
Kakšna je bila meščanska kuhinja v Prešernovem času?
France Prešeren je živel v začetku 19. stoletja.
To je bilo pred 200 leti.
Pred leti so odkrili rokopise iz 19. stoletja.
V rokopisih so zapisani recepti.
Recepte je zapisala
ljubljanska kuharica Katharine Werderdus.
Katharine Werderdus je delala
v eni boljših ljubljanskih kuhinj tistega časa.
Zato ni zapisovala receptov za preproste jedi.
Zapisovala je recepte za zahtevnejše jedi.
Recepte je priredil Boris Kuhar.
Boris Kuhar je slovenski strokovnjak
za kuhinjo in kuharske knjige.
Recepte je zbral v kuharski knjigi z naslovom:
Kuharica v Prešernovem času.
Kuharsko knjigo je izdal pri Cankarjevi založbi.
France Prešeren si je privoščil bogate meščanske jedi
V kuharski knjigi so zapisani
recepti z začetka 19. stoletja.
Zapisani so tudi recepti jedi,
ki jih je jedel France Prešeren.
Zapisani so recepti za zapletene jedi.
Zapletene jedi so jedli premožni ljudje.
Premožni ljudje so ljudje,
ki imajo veliko denarja.
Veliko denarja so imeli ljudje,
ki so živeli v mestih.
Na primer zdravniki, pravniki, trgovci.
In podobno.
France Prešeren je bil pravnik.
Zato si je lahko privoščil bogate jedil.
Jedel je v dobrih ljubljanskih restavracijah.
Jedel je na primer:
- dušeno goveje meso,
- z rižem nadevane ohrovtove klobase,
- pršut s slanino,
- piščančji ragu,
- cmočke v kuhanem vinu s šatojem,
- pršut na solati.
In tako naprej.
Ragu je gostejša jed na žlico.
Običajno je iz mesa
z dodatkom blagih začimb.
Šato je jed iz stepenih jajc,
zavretega vina in sladkorja.
Za sladico pa si je privoščil:
- pomarančno torto,
- mlečno strjenko ali
- sladoled.
Prešernovo kosilo za posebne priložnosti
Revnejši ljudje so jedli preprosto hrano.
Jedi, ki jih je jedel Prešeren,
so si težko privoščili.
Nekateri so si posebne jedi privoščili
ob posebnih priložnostih.
Zato še danes velja,
da je Prešernovo kosilo
kosilo za posebno priložnosti.
Prešernove fige
France Prešeren je otrokom delil fige.
Fige so suhe smokve.
Smokva je sočen sladek sadež.
France Prešeren je bil zelo izobražen človek.
Po poklicu je bil pravnik.
Bil je doktor prava.
Otroci so za Prešernom klicali:
Doktor, fig, fig!
Zato Prešerna še danes povezujemo s figami.
V Ljubljani so razvili slaščico Fige Prešernove.
Fige Prešernove so slaščičarski izdelek.
Izdelujejo jih v ateljeju Dobnik.
Fige Prešernove so fige,
ki so oblite s kremo in pravo čokolado.
Kaj potrebujemo za Prešernovo kosilo?
Za 4 osebe potrebujemo:
- piščančja prsa,
- 300 gramov pršuta,
- 1 majhna čebula,
- 1 lonček kisle smetane,
- 150 gramov sira,
- riž,
- sol,
- začimbe za meso,
- olje.
Kako pripravimo Prešernovo kosilo?
1. Najprej narežemo meso.
Meso narežemo na trakove.
Meso solimo.
Po okusu ga začinimo z začimbami.
2. Meso popečemo na olju.
3. Skuhamo riž.
Rižu lahko dodamo tudi malo zelenjave.
4. Vsak kos popečenega mesa
zavijemo v rezino pršuta.
Skozi zataknemo zobotrebec.
5. Pripravimo omako.
Najprej prepražimo čebulo.
Dodamo kislo smetano.
Dodamo sir.
Kuhamo toliko časa,
da se sir raztopi.
Omako solimo.
Po želji dodamo tudi malo peteršilja.
6. Popečemo v pršut zavito meso.
7. Postrežemo.
Ponudimo z zeleno solato.
