Minka Skaberne. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih
Minka Skaberne. Foto: Knjižnica slepih in slabovidnih

Minka Skaberne se je rodila pred 140 leti.
To je bilo leta 1882 v Kranju.
Bila je 4. otrok v družini.
Živela je v izobraženi družini.

Študirala je v Ljubljani.
Študij je zaključila kot učiteljica.
Nato je nekaj let učila po ljubljanskih šolah.
Opravila je tudi tečaj za učenje slepih.
Ta tečaj je opravila na Dunaju.
Dunaj je mesto v Avstriji.

Začetek dela s slepimi osebami

Minka Skaberne je leta 1917 odšla v Gradec.
Gradec je mesto v Avstriji.

Odšla je v zavod za slepe osebe.
Tam je obiskala oslepele slovenske vojake.

Ogledala si je tudi njihovo knjižnico za slepe.
Imenovala se je Braillova knjižnica.

Knjige za slepe so narejene v Braillovi pisavi.
Pisavo je razvil Louis Braille.
To je posebna pisava.
Bralec s prsti tipa po papirju.
Bralec s prsti bere z leve proti desni.
Pisavi rečemo tudi brajica.
Pisava je podobna točkam.
Te točke so izbokline na papirju.

Po vrnitvi iz Gradca je Skaberne vodila predavanje.
Predavala je na učiteljišču v Ljubljani.
Tam je predavala, kako se skrbi za slepe ljudi.

Braillova pisava. Foto: Reuters
Braillova pisava. Foto: Reuters

Na predavanju se je pojavila zamisel
o ustanovitvi Braillove knjižnice v Ljubljani

Minka Skaberne je bila pobudnica
in ustanoviteljica 1. slovenske knjižnice za slepe.

Leta 1918 so prostovoljke začele prepisovati knjige.
Knjige so prepisovale na roke.
Knjige so prepisovale na poseben način.
Prepisovale so jih v Braillovo pisavo.
Prostovoljkam, ki so prepisovale knjige,
so rekli prepisovalke.

Skaberne je imela veliko željo,
da ustanovi knjižnico za slepe.
O tem je pisala v besedilih:
- Skrb za slepe in
- Vzgoja slepcev.

V 1 letu so prepisovalke prepisale 60 knjig

Tako so imele dovolj knjig,
da lahko ustanovijo knjižnico.

Pri delu so uporabljale preprosto opremo:
- Braillovo tablico,
- metalno iglo,
- trd papir in
- besedilo za prepis.

Prepisovale so knjige slovenskih pisateljev.
Na primer knjige Ivana Cankarja.

Minka Skaberne je bila zelo aktivna pri delu s slepimi

Ustanavljala je tečaje za prepisovalke.
Nadzorovala je delo prepisovalk.
Nadzorovala je pouk slepih na šoli v Ljubljani.
Skrbela je za Braillovo knjižnico v Ljubljani.
Skrbela je tudi za Dom slepih v Škofji Loki.

Leta 1918 je bil ustanovljen tudi
slovenski zavod za slepe.

Minka Skaberne je bila med ustanovitelji zavoda.

Po upokojitvi je še vedno skrbela za slepe

Še vedno je delala v društvu Kurator za slepe.
In v Braillovi knjižnici.

Vendar se je kmalu začela 2. svetovna vojna.
Takrat se je delo s slepimi ustavilo.
Skaberne v tistem času ni imela dovolj hrane.
Zato je močno shujšala in zbolela.

Po vojni pa je bila ponovno aktivna pri delu.
Začela je ponovno skrbeti za Braillovo knjižnico.
Vodila je prepisovanje knjig.
Knjižnico za slepe so odprli tudi v Škofji Loki.

Ustanovila je tudi tretjo Braillovo knjižnico

Tudi tukaj so prepisovali in izposojali knjige za slepe.
Vendar so v tej knjižnici knjige izposojali po vsej Sloveniji.

Pozneje so temu delu dodali še zvočno knjižnico.
Pa tudi knjige iz Braillove tiskarne.
Vsi 3 deli danes sestavljajo
centralno knjižnico za slepe v Sloveniji.
Knjižnica se imenuje:
Knjižnica za slepe in slabovidne Minke Skaberne.

Knjižnica za slepe in slabovidne Minke Skaberne. Foto: RTV SLO
Knjižnica za slepe in slabovidne Minke Skaberne. Foto: RTV SLO

Skaberne je do smrti skrbela za slepe

V času njenega življenja je nastalo
več kot 2 tisoč knjig v Braillovi pisavi.

Umrla je julija 1965.