"Prišel je neki moški in se zaljubil v Dorrie Beck. No, vsaj poročiti se je hotel z njo. Iskreno je bilo."

Sorodna novica Umrla je Alice Munro, Nobelova nagrajenka za književnost in mojstrica kratke proze

Kanadska pisateljica Alice Munro se je rodila leta 1931, umrla je 13. maja 2024. Prvo zgodbo je objavila pri 19 letih in si svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Nobelovo nagrado je prejela leta 2013. Njene zgodbe so pogosto čudaške, včasih bizarno banalne, vendar se iz njih lahko učimo, kako živeti, ne da bi nas pri tem pohodila usoda ali odplavil napačen življenjski tok. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov.

"O vsem je treba govoriti na glas, razen o tem, kar se je zgodilo mami. To pa ne bomo. O tem pa ne. Ne pa ne bomo."

Sorodna novica "Papir veliko lažje sprejme spontani splav kot pa ljudje"

Katja Gorečan je pesnica, pisateljica, dramatičarka – vse v enem, saj nekatera njena besedila presegajo zvrstne oznake. V poezijo vnaša dramske elemente, v roman poetične prvine, dramsko besedilo pa osvobaja dramske forme. Z drugo pesniško zbirko Trpljenje mlade Hane je bila nominirana za Jenkovo nagrado, še več pozornosti je pritegnila z romanom Materinska knjižica, ki je prišel v ožji izbor za Cankarjevo nagrado in nagradi kritiško sito in kresnik. Njene literarne osebe so ženske različnih let in izkušenj in temu primeren je tudi naslov, ki ga je za literarni večer izbrala avtorica Jera Krečič: Kaj smo bile, preden smo postale to? Odlomke sta interpretirala igralca Mojka Končar in Jakob Šfiligoj, povezovala jih je Eva Longyka Marušič, o svojem delu pa je spregovorila tudi avtorica. Urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Saška Rakef.

"Zatopljena v misli sem ugasnila luč, ko sem šla iz prostora, čeprav si bil v njem tudi ti. Zjutraj si pustil mojo polovico postelje nepostlano. Nisem ti odgovorila, ko si mi iz sosednje sobe zaklical vprašanje. … Postal si drug moški, tujec. Ta tujec je proizvajal neznanske količine prahu."

Leta 1974 rojena nemška pisateljica Julia Schoch spada med najizrazitejše avtofikcijske glasove sodobne nemške književnosti. Njen slog zaznamujejo spominski fragmenti, ki v asociativnem toku slikajo življenje posameznika in družbe. Takole pravi: "Če zelo natančno pogledaš, vidiš tudi daleč." Zadnje iz niza njenih književnih del je še nedokončana trilogija o družini, zakonu in ljubezni. V drugem delu z naslovom Ljubezenski par stoletja se pisateljica posveča ženski, ki se odloči, da bo zapustila moža, s katerim je preživela enaintrideset poletij in ki je poleg njenih otrok največja stalnica v njenem življenju. Odlomek v prevodu Ane Grmek interpretira Sabina Kogovšek.

"Če si dovolj srečen, da si kot mlad človek živel v Parizu, nosiš to mesto vse preostalo življenje v sebi, kamorkoli že greš, kajti Pariz je premični praznik."

Ernest Hemingway (1899–1961). Foto: AP
Ernest Hemingway (1899–1961). Foto: AP

Le kakšen je bil Pariz pred sto leti? Vanj so po prvi svetovni vojni prihajali številni ameriški pisatelji, razočarani zaradi razpada vrednot in zato imenovani tudi izgubljena generacija. Tu so bili Francis Scott Fitzgerald, Ezra Pound, T. S. Eliot in Ernest Hemingway. Avtorica oddaje Nina Gostiša je literarni portret Pariza skozi oči izgubljene generacije pripravila z odlomki iz Hemingwayevega dela Premični praznik v prevodu Frančiška Mlakarja, oddajo je uredil Matej Juh, za radio pa so jo oblikovali režiserka Ana Krauthaker, bralka Jasna Rodošek, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar in mojster zvoka Nejc Zupančič.

"Ne sladki spev, solz grenkih bol neizprosna, / ne jasni glas, le vzdihi se glasijo, / na slog ne, le na žalost sem ponosna."

Pesnico Vittorio Colonna (1492–1547) literarna zgodovina uvršča v tok petrarkizma, a je izjemen pojav in njen pesniški pomen presega zgodovinsko dobo njenega življenja. Izvirala je iz mogočnega aristokratskega rodu in je postala edinstvena intelektualka v specifičnem okolju renesančne družbe, eno najslavnejših pesniških imen 16. stoletja. Posebej znamenito je njeno dolgoletno prijateljstvo z Michelangelom Buonarottijem, za katerega je ustvarila rokopis svoje duhovne poezije, sloviti umetnik, čigar duhovnost jo je močno zaznamovala, pa jo je upodobil na svojih risbah in ji posvetil nekaj svojih najlepših stihov. V slovenščini lahko beremo njeno poezijo v prevodu Alojza Gradnika, Braneta Senegačnika in Mateja Veniera; izšla je v knjigi Soneti. Literarni večer o njej je pripravil Brane Senegačnik, poezijo je interpretirala igralka Ana Urbanc. Brala sta Eva Longyka in Igor Velše. Glasbeno opremo je pripravila Darja Hlavka Godina, urednica oddaje Tina Kozin, tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Oddajo je režirala Ana Krauthaker.

Nedelja, 19. maja
14.05 Humoreska tega tedna – Hendrik Groen: Zadnji skrivni dnevnik Hendrika Groena, starega 90 let in ½
19.30 Spomini, pisma in potopisi – Ingrid von Oelhafen: Hitlerjevi pozabljeni otroci
22.05 Literarni portret – Ernest Hemingway: Pariz skozi oči izgubljene generacije
23.00 Literarni nokturno – Vesna Lemaić: Nič ni, nič ni

Ponedeljek, 20. maja
23.00 Literarni nokturno – Bojan Vasić: Oddaljevanje

Torek, 21. maja
21.00 Literarni večer – Vittoria Colonna
23.00 Literarni nokturno – Andrzej Sosnowski: Drugo lahko počaka

Sreda, 22. maja
23.00 Literarni nokturno – Thomas Bernhard: Potonjenec

Četrtek, 23. maja
21.05 Literarni večer (na Prvem) – Ivan Sivec: Naplavina davnega spomina
23.00 Literarni nokturno – Claudia Rankine: Državljanka

Petek, 24. maja
23.00 Literarni nokturno – Branka Jurca: Rodiš se samo enkrat

Sobota, 25. maja
18.00 Izbrana proza – Louis-Ferdinand Céline: Vojna
23.00 Literarni nokturno – Anja Mugerli: Pričakovanja