Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

V ljubljanski Kinoteki se danes začenja festival eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X. V ospredju bodo raznolike avtorske poetike na področju umetniškega videa in filma. Za dva dneva bo prostore na Litostrojski cesti zavzel festival BIG arhitektura. Pripravili so mednarodno konferenco, sejem, okrogle mize in podelitev nagrad BIG SEE za najvidnejše dosežke. V Galeriji Bažato pa smo si gledali razstavo Roberta Lozarja.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Cofek je ljubosumen na Gabra, ki vzbuja pozornost zaradi mavca na nogi. Še sam se pretvarja, da si je poškodoval roko, vendar se njegova zvijača izjalovi, ko se ne sme več igrati, kot si je zamislil.

Četrtkovo jutro bo tudi tokrat v domeni mariborskih jutranjikov. Zraven zanimivih reportaž in nagradnih iger, bo nekaj časa namenjenega Mednarodnemu dnevu celiakije, urejanju vrta in okolice, pridružili se bodo akciji Pomežik soncu, ter se v živo javljali iz Cannes film festivala. V studio pa bodo prišle tudi lutke iz pravljice Princesa na zrnu graha. Na terenu bo že od zgodnjih jutranjih ur Goran Obradović, oddajo bo vodil Andrej Geržina.

Jutranja poročila so prva televizijska poročila, ob katerih se gledalci seznanijo z najpomembnejšim dogajanjem doma in po svetu. Izvedo, kateri pomembni dogodki so predvideni za tisti dan in kaj se je dogajalo na drugi strani sveta, medtem ko smo v tem delu spali.
Z dopisniško mrežo po svetu in vsej Sloveniji.

90 odstotkov Slovencev vsaj občasno uživa prehranska dopolnila. Na policah trgovin in specializiranih prodajaln je okoli 2000 izdelkov, a številni ljudje dopolnila naročajo tudi po spletu, k temu pa jih pogosto nagovarjajo zavajajoči oglasi, ki obljubljajo čudežne učinke. Zaradi domnevno čudežnih učinkov je moralo najmanj 5 ljudi na zdravljenje v bolnišnico, enemu izmed njih so presadili jetra. Katera prehranska dopolnila lahko uporabljajo bolniki z rakom? Kakšen je sploh nadzor nad sestavinami v teh izdelkih? Zakaj ne gre verjeti obljubam o izgubi teže brez truda ali povečanju spolne moči v oglasih?

Na obisk pride Polonin bivši mož Viktor. Njegov prihod zaznamujejo nepričakovani zapleti. Hčerkama je prinesel darila, pa še tangice za Polono. Blaž je ljubosumen. Viktor navduši sosedo Rogljevo, ki je njegova oboževalka. Preden hčerki odpelje ven, Viktor opravi še nekaj manjših popravil v hiši.

V Sloveniji imamo najmanjše število mladih v zgodovini samostojne države. Njihovo število je upadlo kar za tretjino. Strokovnjaki so v tokratni nacionalni raziskavi ugotovili številne razlike v vedenju in življenju mladih s tistimi izpred desetih let. Donedavna pasivnost mladih je obrnila trend, zgodil se je odboj, skoraj na vseh področjih življenja mladih so raziskovalci zaznavali naraščanje aktivnosti. Čedalje bolj digitalizirana mladina se intenzivneje ukvarja s svojim zdravjem, športom, umetniškim udejstvovanjem, celo politika jih vse bolj zanima. Še nikoli doslej nismo imeli tako polarizirane mladine. Opredeljujejo se bolj skrajno levo ali desno, pri čemer politična sredina izginja. Raziskovalce je močno presenetila tudi izjemno visoka ekološka ozaveščenost slovenske mladine. Prej se odseljujejo od staršev, pozneje bi imeli otroke, njihove vrednote pa postajajo vedno manj kolektivistične in bolj individualistične, povečuje se individualna želja po uspehu. Istočasno narašča strah pred neuspehom, zlasti v šoli ali službi. Stopnja brezposelnosti je sicer padla na zgodovinsko nizko raven, vendar njihovi strahovi s tem niso odšli. Vsaka zaposlitev ni tista, ki si jo mladi želijo. Velik problem pomenijo tudi prekarne oblike dela, ki jih statistika obravnava kot zaposlitev. Mladi pa dobro vedo, da jih prekarne in druge oblike dela ne vodijo do reševanja stanovanjske problematike, saj so visoke cene nepremičnin dovolj zgovorne. Stanje se je v zadnjem desetletju še poslabšalo. Zato se ne gre čuditi naraščanju števila mladih, ki so se znašli v hudih duševnih stiskah.
Zato ni presenetljiv še en izsledek raziskave: mladi manj zaupajo v družbene ustanove, še manj politiki, saj imajo občutek, da jih je izdala.
Dokumentarni film predstavlja šest mladih zgodb, ki slikovito kažejo, kako je v naši domovini biti mlad. Ni tako zelo hudo, prav rožnato pa tudi ne.

Scenaristka Jasna Krljić Vreg, režiser Amir Muratović, direktor fotografije Jure Nemec, montažer Zlatjan Čučkov.

Dokumentarni film o tržaškem pesniku, pisatelju, esejistu, prevajalcu in uredniku Marku Kravosu.

Marko Kravos sodi med najvidnejše slovenske literarne ustvarjalce. Njegov književni opus je izredno bogat in raznolik, je dobitnik številnih priznanj, med njimi nagrade Prešernovega sklada, italijanskih nacionalnih nagrad za pesništvo in Schwentnerjeva nagrade. V lanskem letu je postal vitez italijanske republike. Za svojo poezijo pesnik pravi, da v njej poskuša »združevati smeh in bridkoumno pamet; jedko sol in milino pomladnega zelenila.« Film prikazuje del te raznolikosti. Po eni strani utrinke iz njegovega vsakdana od obiska ribarnice in obiranja oljk v kriškem Strmecu do srečanj s prijatelji in obujanja spominov na mlada leta in njegovo dolgoletno urednikovanje pri Založništvu tržaškega tiska v Trstu. Tu so tudi odlomki njegovih nastopov pred mladimi bralci in na literarnih večerih v Ljubljani in Trstu. Po drugi strani film ponuja vpoglede v pesnikovo ustvarjanje. Dogajanja med sabo povezujejo sprehodi po tržaških ulicah, pospremljeni z njegovimi pesmimi iz ciklusa Grem jaz takole s sprehajalnim korakom. Vsaka pesem gledalca popelje v novo poglavje iz pesnikovega življenja, globoko zaznamovanega z zavedanjem o pomenu jezika in lastnem pesniškem poslanstvu. Scenarij Cvetka Bevc, režiser Primož Meško, snemalec Bernard Perme.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.

V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.

Junija bomo volivci na posvetovalnem referendumu med drugim odločali o legalizaciji konoplje za osebno rabo in rabo v medicini. Pobuda ni nova, a tokrat je z več strani slišati, da je predlog pripravljen površno in nedomišljeno. Predvsem ni jasno, kaj naj bi pomenil izraz omejena osebna raba konoplje. Po prvih informacijah naj bi se predlagatelji zgledovali po ureditvi v Nemčiji, kjer imajo lahko odrasli po novem pri sebi do 25 gramov konoplje. O tem, kakšni so pomisleki ob morebitni legalizaciji konoplje za rekreativno rabo, kaj bi bilo še treba postoriti na področju uporabe konoplje v medicini in kakšne so izkušnje s tem v tujini?

Narava ni samo nekaj tam zunaj, za nekoga lepa, za drugega nerazumljiva. Vsi smo del narave, zato je pomembno, da jo ohranjamo v dobrem stanju. V Sloveniji ima varstvo narave dolgo tradicijo. Zavarovanih je približno 14 odstotkov površine države. Imamo en narodni park, tri regijske in 46 krajinskih parkov. To verjetno ni dovolj. Kako še varujemo naravo pri nas in seveda, zakaj, smo raziskali v drugem delu serije Biotopi: Stanje narave v Sloveniji.

Scenarij: Ana Dular Radovan
Režija: Aleksandra Vokač

Približujejo se narodnostne volitve. S slovensko zagovornico smo se pogovarjali o pomenu registracije.
Slovenski dan. V monoštrski gimnaziji so dijake spodbujali k učenju slovenskega jezika.
Mreža Alpe Jadran. Mladi iz štirih držav so se na srečanju spoznavali tudi s skrivnostmi lončarjenja.
Porabsko čebelarstvo. Ana Samu goji več kot petdeset čebeljih družin.

Oddaja Brez meja je čezmejna koprodukcijska oddaja, v kateri objavljamo prispevke iz magazinske oddaje Madžarov na Hrvaškem z naslovom Drávatáj ter prispevke studiev iz Szombotela in Keszthelya na Madžarskem, ter zamejskih madžarskih studiev iz Vojvodine (Srbije), Transilvanije (Romunije) in Zgornje Ogrske (Slovaške).

A Határtalan című műsor határon átnyúló koprodukciós adás, amelyben a szombathelyi, a keszthelyi, a vajdasági, a székelyföldi, a felvidéki és a Horvátországban élő magyarok Drávatáj című magazinműsorának riportjait is közvetítjük.

Eva se pripravlja, da bo Robertu povedala resnico po njegovi vrnitvi iz Leipziga. Vendar nikakor ne pride do priložnosti. Robert po naključju sam odkrije skrivnost in je ob spoznanju zgrožen.
Čeprav se Franzi Steffenova ponudba, da bi skupaj začela proizvodnjo jabolčnika, zdi mamljiva, ga zavrne. Zaradi Lucyjinega pregovarjanja nato za nasvet vpraša Borisa, ki pa ji odsvetuje posel.
Lucy in Bela skušata zbrati denar za ponija. V cirkusu zanj zahtevajo 2000 evrov.

STURM DER LIEBE (XVI.) / Nemčija / 2019-2020
Scenarij: Björn Firnrohr, Claudia Köhler
Režija: Felix Bärwald, Stefan Jonas, Carsten Meyer-Grohbrügge, Udo Müller, Steffen Nowak, Lutz von Sicherer, Alexander Wiedl idr.
V glavnih vlogah: Léa Wegmann, Florian Frowein, Antje Hagen, Sepp Schauer, Dirk Galuba, Joachim Lätsch, Dieter Bach, Lorenzo Patané, Uta Kargel, Melanie Wiegmann, Erich Altenkopf, Jenny Löffler, Sandro Kirtzel, Jennifer Siemann, Julia Grimpe, Anna Lena Class, Franz-Xaver Zeller, Patrick Dollmann, Isabell Ege, Paulina Hobratschk, Lukas Schmidt

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.

Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.

Živa je pripravila lov na zaklad za Žarka. Toda ko lačni zajčki in sitni prašički Žarku ne dajo pravih namigov, mora Živa poskrbeti, da bo lov na zaklad uspel in bo Žarko našel pravo pot do piknika.

Lebdeči Kričački preletavajo peščeno skalovje in kričijo na vse grlo. Kričanje je tako glasno, da se Boti raztrešči na drobne koščke! Botiju se opravljanje naloge vse bolj zapleta, ker je kričanje vse glasnejše.

Več kot polovica svetovnega prebivalstva živi v mestih, do leta 2050 naj bi se ta delež še povečal. Svetlobno onesnaženje, hrup, višja temperatura in onesnažen zrak vplivajo na zdravje meščanov. Raziskave so pokazale, da lahko svetlobno onesnaženje vpliva na razvoj raka, motenj spanja, depresije in debelosti. Preveč hrupa iz okolja pripomore k večji pojavnosti ishemičnih bolezni srca in je krivec za 12 000 prezgodnjih smrti na leto. Kako bi lahko uredili mesta, da bi imela manj negativnih vplivov na prebivalce? Ali lahko življenje v mestu nanje vpliva tudi pozitivno?
Še bolj kot s hrupom pa življenje v mestu povezujemo z onesnaženim zrakom, čeprav so zadnje raziskave pokazale, da je tudi zrak na podeželju lahko enako onesnažen.
Ali lahko zelenje v našem okolju vpliva na manjšo umrljivost?

Dnevno sobo tokrat namenjamo tednu dobrodelnosti in akciji Pomežik soncu, ki jo izvaja Zveza prijateljev mladine Slovenije. Mojca Mavec gosti Anito Caruso, ki je bila pred leti pobudnica akcije in Vilija Resnika, ki je s svojimi nastopi že velikokrat razveselil otroke iz socialno ogroženih sredin. Oddaja bo dobrodelna, saj bomo zbirali darove, da bi se lahko čim več otrok udeležilo poletnih počitnic na morju.

V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

V Tarči dobre tri tedne pred evropskimi volitvami o ozadjih sestavljanja list, bolj ali manj »zeleni« barvi strank, timskih in netimskih igralcih, ponižanju, žaljenju, pometanju pod preprogo in sesuvanju protikandidatov. Kako boleče bodo lahko volitve za stranke na polovici mandata vlade?

Zadružni domovi so prostori srečevanj godbenikov in gledaliških skupin, so koncertna prizorišča, kinodvorane, razstavni prostori, spremenjeni so v mladinske centre. Pogosto so v njih knjižnice in celo stanovanja. Še vedno v njih srečamo zadružne trgovine ter skoraj obvezno bife ali gostilno. So pomemben del življenja skupnosti na slovenskem podeželju.
Veliko jih je nastalo z udarniškim delom po letu 1948, ko so načrtovali gradnjo 523 zadružnih domov v Sloveniji in jih zares zgradili več kot 300. Marsikateri skladno oblikovan vaški, kulturni, prosvetni, sokolski ali zadružni dom pa je iz obdobja med svetovnima vojnama. Zadružništvo poznamo v Sloveniji že 150 let, ponekod po svetu je bolj razširjeno in je dober model za boj manjših skupnosti proti velikim korporacijam.
Arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko so pripravili obsežno raziskavo o zgodovini in stanju zadružnih domov v Sloveniji. Projekt Skupno v skupnosti − sedemdeset let zadružnih domov kot družbene infrastrukture so leta 2021 predstavili na Arhitekturnem bienalu v Benetkah. Tudi po razstavnem projektu so vključeni v razmišljanja o prihodnosti posameznih domov. Predlagajo idejne rešitve in projekte za obnovo, z delavnicami in pogovori poskušajo ubraniti objekte pred rušenjem ali razprodajo.
V filmu se približamo dogajanju v teh zanimivih stavbah. Potujemo po slovenskih pokrajinah, prisostvujemo sestankom, predstavam in veselicam ter druženju vseh, od najstarejših, ki se še spominjajo gradnje zadružnih domov, do najmlajših, ki imajo v dvorani plesne tečaje.
Predmeja, Zadvor, Povir, Komen, Sovodenj, Žiri, Zadobrova, Dobrova, Cven, Dobrovo, Višnjevik, Hum, Fojana, Cerovo, Savlje, Kleče, Marezige, Krištanci, Bistrica ob Sotli, Kobilje, Bizovik, Branik in Bertoki so posamezne postaje tega filmskega popotovanja.
Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe Janez Dovč.

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Vito Žuraj spada med najuspešnejše slovenske skladatelje, njegova dela naročajo in izvajajo najuglednejši ansambli, izvajalci sodobne glasbe, po svetu, kot so Newyorški filharmonični orkester, BBC-jev Škotski simfonični orkester, Ensemble Modern iz Frankfurta, ansambel Klangforum z Dunaja, Simfonični orkester Bavarskega radia, njegova skladba je med drugim zazvenela ob odprtju moderne Filharmonije na Labi v Hamburgu.
18. maja bo slovita Berlinska filharmonija v osrednji dvorani krstno izvedla po naročilu napisano simfonično delo Vita Žuraja z naslovom Anemoi. Ob tej pomembni praizvedbi se je avtorica oddaje Darja Korez Korenčan odločila za predstavitev skladatelja. Govoril bo o svojem ustvarjanju, poslušali boste tudi nekaj odlomkov njegovih del.
V drugem delu oddaje pa boste spoznali še enega Slovenca, ki je prav tako uspešen v Nemčiji, to je Matjaž Bogataj, vodja drugih violin v enem najstarejših ansamblov na svetu – Simfoničnem orkestru Bavarske opere, ki deluje tako na operno-baletnem kot na koncertnem področju.

Slovenski jazzovski zasedbi Jazz Club Gajo Quartet, se je kot solist pridružil Oto Pestner, eden najboljših vokalnih jazzovskih solistov v Sloveniji. Pestner, ki je svoje prve studijske posnetke naredil že pri rosnih 12 letih, vedno znova navduši občinstvo s svojo poustvarjalno energijo. Razigrani člani kvarteta Blaž Jurjevčič-klavir, Primož Grašič-kitara, Nikola Matošič-kontrabas in Drago Gajo-bobni so nam skupaj z izrednim vokalnim solistom ponudili izvirne priredbe popularne skladb jazzovskih standardov, med drugim Sentimental journey, Stardust, Night and day, All of me idr. in s svojo interpretacijo prepričali ljubitelje in poznavalce glasbe.

Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.