Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo v Goriška brda na tisoče obiskovalcev.
Žuboreče brzice rek, skrivnostne podzemne jame, gozdovi, kamor redko stopi človeška noga, vinorodni hribčki in barvite doline – to je okolje, v katerem živi in ustvarja priznani slovenski ilustrator Peter Škerl. Slovenska arhitektka in oblikovalka Manca Ahlin s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela. Tradicijo klekljarstva povezuje z digitalnimi tehnologijami. V središču Divače na Krasu stoji Škrateljnova domačija. S svojimi koreninami iz 17. stoletja velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo, danes pa je tu dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev. Ta je posvečen prvi slovenski filmski zvezdi evropskega nemega filma Iti Rini in slovenski filmski dediščini. Po rovih na območju gore Pece na Koroškem danes ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika. Na gričih zahodne Slovenije, v Goriških brdih prisegajo na butično proizvodnjo izbranih češenj. Ti sijoči rdeči sadeži z zanimivo zgodovino vsako leto privabijo na tisoče obiskovalcev.
Danes po rovih pod goro Peco ne odmeva več glas rudarjev, temveč številnih obiskovalcev, ki doživljajo nekdanji utrip rudnika.
Škrateljnova domačija je po obsežni prenovi postala dom Muzeja slovenskih filmskih igralcev.
Slovenska arhitektka in oblikovalka s tradicionalno slovensko čipko navdušuje New York, kjer zadnja leta živi in dela.
Avtor pri likovnih upodobitvah knjižnih in različnih odrskih predstav za dosego svojstvenega izraza uporablja različne likovne tehnike. Za svoje delo je bil že večkrat nagrajen.
Predstavljamo Mašo in Aljaža, ki sta po oddihu na Goričkem, kupila kmetijo z nekaj zemlje ter se začela ukvarjati s tržno pridelavo zelenjave. Napovemo tradicionalne prireditve ob Tednu gozdov, ki jih vsako leto pripravi Zavod za gozdove Slovenije. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah razveselili obilne letine češenj, zelo dobro kaže tudi marelicam. Pri zagotavljanju sladkovodnih rib za domači trg igrajo pomembno vlogo ribogojnice, ki so izpostavljene tudi neugodnim klimatskim vplivom.
Gost Igor Kopše, vodja OE Maribor Zavod za gozdove Slovenije. Voditeljica mag. Irma Ferlinc-Guzelj.
Lanske poletne poplave so povzročile veliko škodo tudi v slovenskih ribogojnicah. Te so bile že poleti 2022 precej prizadete zaradi suše. Vzreja rib stagnira, čeprav je povpraševanje med domačimi potrošniki iz leta v leto večje.
Pridelava češenj ima v Sloveniji dolgo tradicijo, priljubljenost teh plodov pa je zelo velika. Sadjarji na Štajerskem so se po nekaj slabših sezonah letos razveselili obilne letine češenj in marelic. Pred začetkom sezone obiranja, smo obiskali nekaj nasadov in pridelovalcev v okolici Maribora.
Na Goričkem, tik ob madžarski meji, je v času korone mlad par, vajen povsem drugačnega načina življenja in dela, začel v mirnem objemu neokrnjene narave graditi novo kmetijsko-podjetniško življenjsko zgodbo. Z Mašo in Aljažem ter nekaterimi člani Društva ekoloških pridelovalcev Pomurja - Rodna gruda smo na Goričkem preživeli zanimiv in prijeten dan. Televizijski zapis tega dne v naslednjih minutah delimo tudi z vami.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Danes naše identitete ne oblikuje več tisto, kar počnemo, ampak tisto, kar imamo. A kaj, ko nimamo nikoli dovolj. Z antropologom dr. Danom Podjedom in mag. Živo Kavko Gobbo iz društva za sonaraven razvoj Focus se bomo pogovarjali, koliko je nakupovanje v resnici stvar svobodne izbire, koliko pa stvar prisile; zakaj se zdi, da so naše želje neizmerne in kako jih brzdati? Si srečo lahko kupimo? Kaj s potratno porabo počnemo sebi in našemu planetu? Kako naj bi ravnal zmeren, etičen potrošnik? Da je življenjski slog stvar izbire, sta prepričana Janja in Andrej Brečko, ki si sreče ne kupujeta, temveč jo ustvarjata na svojem samooskrbnem posestvu. Tudi Alenka Nose, ki dotrajanemu in staremu pohištvu podarja novo življenje, dokazuje, da ni treba vsakega predmeta po nekaj letih zavreči in nadomestiti z novim in da vse staro vendarle ni brez vrednosti. Kako živeti bolje tudi z manj tehnologije, nam bo v rubriki Ah, ta splet! predstavil Filip Dobranič z Inštituta Danes je nov dan, zakonca Dolinšek, ki učinkovito rabo energije doživljata kot poslovni in osebni izziv, pa bosta razkrila, da se vsaka sprememba v manj potratno ravnanje začne pri uravnoteženem posamezniku. Piko na i oddaji bo pritisnila Katja Sreš, ki se z Ekologi brez meja že leta zavzema za manj stvari in s tem za manj odpadkov.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
V oddaji Ah, ta leta! z zanimivimi gosti iz t. i. zrele generacije presegamo splošna prepričanja družbe, da so starejši ljudje, sploh po upokojitvi, nekako »zreli za odpis«. V zgodbah gostov v studiu in sogovornikov na terenu spoznavamo vsakodnevne izzive, s katerimi se srečujejo posamezniki, in hkrati načine, kako se nanje odzivajo. Nekateri nas s svojo ustvarjalnostjo in vitalnostjo v zrelih letih navdihujejo in ob omembi let, ki so si jih že nabrali, le zamahnejo z roko, češ, ah, ta leta!, spet drugim starost prinaša težje izzive, a se z njimi vsak po svoje pogumno spoprijemajo. In tudi te zgodbe so nam lahko v navdih.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1963 na osnovi pogodbe takratne Nafte Lendava in Elma iz Črnuč ter je bilo odgovor na takrat težke razmere v tej regiji. Danes je eno redkih večjih podjetij, ki so preživela čas tranzicije in številne krize v Pomurju. Prednost podjetja je fleksibilna proizvodnja. Kar 80 % izdelkov izvozijo, njihov najmočnejši trg je Nemčija. Vtičnice, stikala, svetila in preostali elektromaterial tako krasijo številne poslovne objekte in domove, v podjetju pa se zavedajo, da se bodo morali v prihodnosti spopasti z izzivi, ki jih prinaša umetna inteligenca. Kljub avtomatizaciji pa je človeška roka nenadomestljiva pri najbolj specialnih varilskih delih. Poklic varilca je deficitaren in zato zelo iskan. Delo varilcev smo spoznavali v prevaljskem podjetju ADteh, v katerem je okoli 45 zaposlenih. Večina njihovih varilcev prihaja iz držav nekdanje Jugoslavije, kjer še šolajo za ta poklic, v Sloveniji potekajo izobraževanja zgolj po podjetjih.
Preverili smo kako uspešna sta Klub kraških ovčarjev in Kinološka zveza pri pridobivanju statusa protokolarnega simbola Slovenije za kraške ovčarje, opozarjamo na akcijo društva AETP ki želi Slovenijo brez kletk za kokoši in svinje, razložili bomo kakšen vpliv ima klima v avtu na našo žival in se sprehodili po Koseškem bajerju. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival.
Neveljaven email naslov