Nagrada tantadruj, poimenovana po junaku pisatelja Cirila Kosmača, je nagrada treh primorskih gledališč: Gledališča Koper, Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta in Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Od leta 2011, ko so jo prvikrat podelili v Trstu, z njo nagrajujejo izstopajoče delo posameznikov, ki ustvarjajo v tem prostoru.

Sorodna novica Tantadruj za življenjsko delo tržaškemu igralcu in režiserju Adrijanu Rustji

Z nagrado bodo letos počastili prevajalsko delo Srečka Fišerja, ki nagrado sprejema kot krono svojemu delu. Največ je prevajal iz italijanščine in angleščine, med njegovimi prevodi pa so tudi francoska dela. Omenjena jezika sta morda postala prevladujoča tudi po spletu naključij, ker živi ob meji in je nekaj časa živel tudi v Veliki Britaniji. Sicer pa je, kot je povedal, rad prevajal zahtevne stvari, občasno tudi komedije.

Ob tem je prevajal tudi poezijo in prozo. Prevodov za gledališče se je nabralo kakšnih 40 ali 50, niso pa nastali le za novogoriško gledališče, temveč za vsa slovenska gledališča, čeprav jih je verjetno največ nastalo prav za gledališče v Novi Gorici, kjer je deloval tudi kot lektor in bil v eni od sezon tudi umetniški vodja. Med prevode, ki jih šteje za najbolj uspele, je Fišer uvrstil Shakespearovega Hamleta in Beckettovo dramo Konec igre.

Že od študijskih let se ukvarja s prevajanjem. Največ prevaja iz angleščine in italijanščine, a tudi iz francoščine ter srbskega ali hrvaškega jezika. Prevedel je dela pomembnih svetovnih pripovednikov (med njimi Henry James, Umberto Eco, Virginia Woolf), dramatikov (recimo Luigi Pirandello, Pier Paolo Pasolini, John Webster in Eugene Ionesco), pesnikov (med drugimi Willaima Shakespeara, Michelangela, Petrarco) in piscev razprav in esejev s področja humanistike. Za prevajalske dosežke je leta 1997 prejel Sovretovo nagrado in leta 2001 Bevkovo nagrado.

Fišer deluje tudi kot pisatelj in piše bolj ali manj priložnostno različne književne zvrsti, največ pa se je nabralo gledaliških besedil: Vonj poljskega zajca (mladinska basen, 1996), Tistega lepega dne (po Cirilu Kosmaču, 2000), Prihodnje, odhodnje (nominacija za Grumovo nagrado 2004), Medtem (po motivih Prima Levija; Smoletova nagrada za dramsko besedilo na festivalu Borštnikovo srečanje 2005), Energija vetra (2007), Nestalno nebo (nominacija za Grumovo nagrado 2009), Pogovori, samogovori (po Cirilu Kosmaču, 2010), Čas je krenil svojo pot (2014), Nad nami modro nebo (2015) in Verjemi (2017).

Fišerju bodo nagrado podelili 25. maja, ko bodo uprizorili tudi Shakespearovo igro Mnogo hrupa za nič v njegovem prevodu. Ob tem bodo razkrili še dobitnike posamičnih tantadrujev, in sicer za najboljšo predstavo, najboljšo igro in za gledališki dosežek. Do zdaj so priznanje za življenjsko delo prejeli Adrijan Rustja, Mario Uršič, Stane Leban, Zdenka Lovec, Anton Petje, Teja Glažar, Boris Cavazza, Miranda Caharija, Bine Matoh, Katja Pegan, Marija Vidau, Ivo Barišič in Dušan Mlakar.