Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V nekaterih evropskih državah, med drugim na Češkem, so razglasili epidemijo oslovskega kašlja. Kakšne so razmere v Sloveniji? Pristojni so pri nas samo letos potrdili 950 primerov te nalezljive bolezni.
Fides in vlada sta prvič po neuspešni mediaciji nadaljevala stavkovna pogajanja. Trajala so več kot dve uri, še pred koncem srečanja pa so sporočili, da pogajanj odslej ne bodo več komentirali, prav tako ne bodo razkrili novih terminov.
Mladi zdravniki celo grozijo z množičnim odhodom oziroma odpovedjo delovnih razmerij in mislim, da je to resna grožnja vladi, je na predstavitvi skupne izjave o stanju v slovenskem zdravstvu dejal predsednik Fidesa Damjan Polh. Stavka traja že 100 dni.
Pediatri in šolski zdravniki so zaskrbljeni, ker so se zaradi slabše precepljenosti otrok in mladostnikov v Sloveniji začele spet pojavljati ošpice in v večji meri tudi oslovski kašelj.
Podatki o tem, da naj bi Slovenijo v zadnjem letu zapustilo več sto zdravnikov, ki so pred stavko zakrožili po medijih, ne držijo. Število se je namreč povečalo. A po opozorilih zdravniške zbornice rast ne sledi večanju potreb zdravstvenega sistema.
Aleš Oblak je eden prvih raziskovalcev, ki se pri nas ukvarja z ekoanksioznostjo. Vse več ljudi informacije o podnebni krizi in zavedanje, da ni več enakih zim, snega, da se okolje, kot ga poznamo, spreminja, sili v stisko.
Tako kot lahko vsak od nas doživi duševno stisko, lahko tudi vsak od nas pomaga človeku v duševni stiski. In bolj kot izbira "pravih besed" je pomembno, da mu pokažemo iskreno skrb, poudarjajo na usposabljanjih iz psihološke prve pomoči na NIJZ-ju.
"Epidemija covida je žal še podaljšala že tako dolge čakalne dobe na ortopediji, zaradi epidemije se je številnim stanje poslabšalo, zaradi česar so operacije zahtevnejše, ključna težava, s katero se spopadamo, pa je pomanjkanje prostorskih kapacitet."
"Umetnih prekinitev nosečnosti je k sreči vse manj. To je uspeh celotne družbe, od zdravstvenega do šolskega sistema," je prepričana ginekologinja Nataša Tul Mandić. V Sloveniji imamo zelo nizek delež splavov med mladoletnicami.
Njihove zgodbe so različne, tako kot so različni njihovi otroci. Tem pa je skupno, da so se morali že ob začetku življenja boriti: za vsak dih, za vsak gram, za vsak dan. Kako mame po več letih gledajo na svojo preizkušnjo? In kako njihovi mali borci?
Družinska hiperholesterolemija je najpogostejša genska presnovna motnja, ki v povprečju prizadene enega na 300 ljudi. Ključno je zgodnje odkrivanje – pri polovici tistih, ki motnje ne ustrezno zdravijo, se do 50. ali 60. leta razvije srčno-žilna bolezen.
Neveljaven email naslov