V 93. letu starosti se je poslovila velika kanadska pisateljica Alice Munro, poroča Reuters. "Njena besedila pogosto prinašajo opise vsakdanjih, a odločilnih dogodkov, neke vrste epifanij, ki razsvetlijo obdajajočo zgodbo, skoznje pa se zasvetijo eksistencialna vprašanja," so zapisali v utemeljitvi Nobelove nagrade za literaturo, ki jo je prejela leta 2013. Žirija je poleg tega zapisala, da Alice Munro piše v "izjemno izdelanem slogu, ki ga zaznamujeta jasnost in psihološki realizem". Svetovno slavo so ji prinesle zgodbe o bojih, tragedijah in ljubeznih žensk v kanadskem podeželskem mestu. Večina njenih del je umeščena v njen domači jugozahodni Ontario, v njih pa se osredotoča predvsem na medčloveške odnose in eksistencialna vprašanja.

Sorodna novica Alice Munro: Ubežnica

Rojena v kanadskem mestecu, kamor se je tudi vrnila
Alice Munro se je rodila kot Alice Ann Laidlaw 10. julija 1931 v Winghamu v Ontariu v Kanadi kmetovalcu Robertu Ericu Laidlawu in učiteljici Anne Clarke Laidlaw. Pisati je začela že v najstniških letih, med študijem angleškega jezika na univerzi v zahodnem Ontariu pa je leta 1950 objavila prvo novelo The Dimensions of a Shadow (Razsežnosti sence). Prvo zgodbo je Munro prodala leta 1953, ko je urednike revije Mayfair prepričala z delom A Basket of Strawberries (Košara jagod). Za svojo prvo zbirko novel Dance of the Happy Shades (Ples veselih senc) iz leta 1968 je prejela najvišjo kanadsko nagrado za literaturo Governor General's Award.

Pisala o temah, ki so se jih kanadski pisatelji izogibali
Alice Munro je bila takrat kot nova zvezda na književnem obzorju, saj je pisala o temah, ki se prej večinoma niso znašle na dnevnem redu kanadskih pisateljev. Vloge žensk v družbi nihče pred njo ni pogledal pod takim drobnogledom, kot je to storila prav Munro, ki je znala tudi spolnost in njeno vlogo v življenju opisati bolje kot kdor koli. Leta 1971 je izdala zbirko Lives of Girls and Women (Življenja deklet in žensk), leta 1978 pa zbirko Who Do You Think You Are? (Kdo misliš, da si?) in zanjo znova prejela nagrado Governor General's Award.

Njene novele so pogosto postavljene v majhna mesteca, kjer se želja po družbeno sprejemljivem obstoju pogosto izrazi v težavnih odnosih in moralnih dilemah zaradi težav, ki izvirajo iz generacijskih razlik in različnih ambicij v življenju. "Morda mi je uspelo, ker nisem nadarjena za nič drugega. Nisem izjemna intelektualka. Gospodinjstvo mi še nekako gre, ampak ne odlično. Tako me pravzaprav nič ni oviralo pri tem, da sem lahko počela to, kar počnem," je dejala Munro pred leti.

Munro: "Mislim, da so kratke zgodbe danes bolj cenjene kot nekoč"
Munro je bila sicer znana po tem, da se nerada pojavlja v javnosti in le redko daje intervjuje. Živela je v Clintonu v Kanadi, blizu kraja, kjer je bila rojena. Pred več kot desetletjem je sporočila, da je šibkega zdravja, saj je imela operacijo ožilja, zdravili so jo tudi zaradi raka. A si je opomogla in ni uresničila svoje napovedi o upokojitvi. "Zdelo se mi je, da te ne jemljejo resno, dokler ne napišeš romana, a zdaj me to ne skrbi več. Mislim, da so kratke zgodbe danes bolj cenjene kot nekoč," je dejala pred leti v intervjuju za New York Times.

Sorodna novica Alice Munro, mojstrica kratke proze, ima 85 let

Veljala je za "kanadskega Čehova"
Opus Alice Munro pogosto primerjajo s kanoniziranimi velikani kratke proze; ameriška pisateljica Cynthia Ozick ji je, denimo, rekla "Čehov našega časa" – skupno jima je to, da je dogajalna nit sekundarnega pomena, da se torej ne "zgodi" prav veliko, obenem pa je vse uperjeno v trenutek "razodetja", preobrat, zgovorno podrobnost. Tematsko se ukvarja "z ljubeznijo in delom ter s spodrsljaji na obeh področjih. S Čehovom jima je skupna obsedenost s časom in z našo tolikokrat objokovano nemočjo, da bi upočasnili njegovo neizprosno odtekanje."

V slovenščino so po prejemu Nobelove nagrade prevedli še tri dela
V slovenščini so na voljo njena dela Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva (Hateship, Friendship, Courtship, Loveship, Marriage, objavljeno leta 2001) in Preveč sreče (Too Much Happiness, objavljeno leta 2009), Ljubo življenje (Dear Life, objavljena leta 2014), Ubežnica (Runaway, objavljena leta 2015) in Pogled z grajske pečine (The View from Castle Rock, objavljena leta 2017). Njeno novelo The Bear Came Over the Mountain so priredili v film Daleč od nje, v katerem je nastopila Julie Christie.