Na podlagi svoje izkušnje je spisal roman Levitan.

Roman je bil podlaga za predstavo Levitan – primer Vitomil Zupan, ki jo je režiral Matjaž Berger. Nastala je v produkciji Anton Podbevšek Teatra in Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki – v prostorih slednje so jo pred dvema letoma tudi premierno uprizorili. Nocoj jo bodo uprizorili v portoroškem Monfortu.

Levitan velja za zaporniški roman, vendar – kot je na petkovi okrogli mizi v Piranu dejal književnik in kritik Aleš Berger – je takšna oznaka omejujoča. Levitan, ki je bil podlaga za predstavo, je po besedah Bergerja avtobiografski roman in odlična analiza zapora v socializmu. Kljub temu ga ni mogoče označiti za zaporniško literaturo. Vsebuje tako močne erotične elemente kot esejistične pasuse, razloži.

Od Zupanovega rojstva je minilo 110 let, njegovo delo pa še ni utihnilo. Od Zupanove generacije je enako živ le še Lojze Kovačič, je spomnil Aleš Berger in napovedal, da bo kmalu izšel nov nemški prevod Levitana. To, da mlajši bralci ne poznajo anekdot o Zupanu, ni po njegovem mnenju nič hudega, saj so v preteklosti anekdote preglasile literaturo.

Režiser Matjaž Berger je v predstavo Levitan – primer Vitomil Zupan vključil le nekaj anekdot, ki jih je mogoče preveriti. Med njimi je dogodek, ki ga je leta 1949 pripeljal v zapor. Med visoko politično napetostjo zaradi resolucije Informbiroja sta Zupan in literarni zgodovinar Dušan Pirjevec pod vplivom alkohola za šalo po telefonu razširila lažno novico, da je sovjetska vojska vdrla v Jugoslavijo in da je Josip Broz - Tito pobegnil iz države.

Absurdna obtožnica
Zupanu so takrat sodili še za vrsto drugih dejanj. Obtožnica je bila absurdna, pravi Matjaž Berger, ki je pred nastankom predstave preučil dokumente s procesa. Vsebovala je tudi dejanja, ki po zakonu niso bila kazniva, na primer dekadenca in nemoralna spolnost.

Aleš Berger pove, da so poskušali komunisti Zupana diskreditirati na katoliški način, v zapor pa so ga poslali, ker je bil moteč. Pisatelja so obsodili na 18 let zapora, izpustili so ga po sedmih letih. To je bila izjemno kruta kazen, pravi Aleš Berger, saj je postal politični zapornik z najdaljšim stažem v Sloveniji v socialistični Jugoslaviji.

Aleš Berger zavrača tezo o primerljivosti Zupanovih zapisov z razvpitimi tujimi avtorji literature z erotičnimi primesmi, kot so bili Boccacio, de Laclos, de Sade ali Henry Miller. Levitan je po njegovi oceni bolj primerljiv z Gramscijevimi Pismi iz zapora. Večina Zupanovih del nima izrazitega erotičnega naboja, izjeme so Igra s hudičevim repom, Menuet za kitaro in Levitan. Ta del njegove literature je v javnosti neupravičeno prevladal, še meni Aleš Berger.

Za zgodovinarja Aleša Gabriča je bil Zupan upornik proti družbenim normam, ne pa proti politiki. Zupana ne moremo imeti za političnega upornika, saj se je enako upiral družbenim normam že pred drugo svetovno vojno, meni Gabrič. Težko rečemo, ali je nevarna šala uporništvo ali pobalinstvo, vsekakor pa ni družbeno sprejemljivo, je dodal Aleš Berger.

Vsak prostor je lahko gledališče
Podobno kot se je to zgodilo pri prvih uprizoritvah v Kostanjevici na Krki, kjer so predstavo uprizorili v prostoru nekdanjega samostana, bodo tudi nocoj ob 20.00 uporabili prostor, ki ni prednostno namenjen igri. To je nekdanje skladišče soli Monfort.

Režiser je prepričan, da je vsak prostor lahko gledališče. Stari zidovi skladišča pa lahko dobro ponazorijo hladno okolje zapora, je še pojasnil. Glede tega, kako mu je uspelo na odru poustvariti duha celotnega romana, čeprav je uporabil le nekaj odlomkov, je med drugim povedal, da je pred uprizoritvijo prisilil igralce, da so trikrat skupaj na glas prebrali roman. Pri ustvarjanju so sodelovali poznavalci Zupanovega dela, kot so Gabrič, Aleš Berger, Ifigenija Simonovič, pa tudi Zupanova sinova Dim in Martel.