"Za začetek naj ponovim: sem podpornica jedrske energije," je v uvodu nagovora, ki je objavljen na njeni spletni strani, poudarila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Dodala je, da podpira tako namero poslank in poslancev, da predvidoma že v tem mesecu v DZ-ju sprejmejo resolucijo o miroljubni rabi jedrske energije kot tudi načelni referendum o opredelitvi glede jedrske prihodnosti države in posebej o izgradnji nove jedrske elektrarne, ki naj bi bil organiziran čez slabe pol leta. "Oglašam pa se zato, ker gre za daleč največjo naložbo v zgodovini Slovenije in ker menim, da o njej državljanke in državljani premalo vemo – kar ni prav," je poudarila.

Prepričana je, da bi morala biti javnost o projektu takih razsežnosti "podrobno, pošteno in nepristransko obveščana", zato bi se morala po njenih besedah razprava preseliti med ljudi, ven iz DZ-ja in strokovnih krogov. Ob tem je v svojem nagovoru postavila pet vprašanj, na katere bi po njeni oceni javnost morala dobiti odgovore, in tudi tri predloge, s katerimi "si politika lahko pridobi zaupanje javnosti, s tem, da k projektu pristopi transparentno, vključujoče, brez skrivanja pomembnih informacij".

Sorodna novica Odbor potrdil predloga resolucije o jedrski energiji in za posvetovalni referendum o JEK-u 2

Ob dejstvu, da je na vidiku referendum, na katerem se bodo ljudje opredeljevali o načelni podpori jedrski energiji, je predsednica vprašala, "kje je obljuba za informirani referendum o konkretni investiciji" in "zakaj si politika drugega, odločilnega, investicijskega referenduma, ne želi". V tem okviru je poudarila, naj politika in stroka ne podcenjujeta javnosti in njenih preferenc.

Kot je poudarila, so realne ocene, da bo izgradnja nove jedrske elektrarne stala okoli 16 milijard evrov. "Primeri iz tujine kažejo, da se stroški izgradnje lahko med samo gradnjo povečajo tudi za več milijard evrov. Smo prepričani, da zmoremo obvladovati ta finančna tveganja?" je ob tem vprašala predsednica, ki je prepričana, da mora javnost dobiti jasne odgovore na vprašanja o tem, kdo bo financiral izgradnjo nove jedrske elektrarne, kakšna bo cena električne energije v Sloveniji, če bo nova jedrska elektrarna zgrajena.

Eno od ključnih vprašanj je po oceni predsednice tudi, kaj je energetska alternativa JEK-u 2. "Pravzaprav bi moralo biti prvo vprašanje, ki bi si ga odgovorna politika glede na astronomski strošek nove jedrske elektrarne morala zastaviti, naslednje: ali Slovenija lahko preživi brez jedrske energije?" je poudarila Pirc Musar.

Opozorila je še na nerazrešeno vprašanje radioaktivnih odpadkov iz obstoječe jedrske elektrarne. "Če naj se javnost izreče o gradnji nove jedrske elektrarne, potem je ta javnost upravičena do jasnega odgovora: kdaj bo država ta problem rešila, kako, kakšna finančna sredstva bodo potrebna in kdo bo to financiral," je dejala.

"Posameznim skupinam zagovornikov treba preprečiti zlorabo premoči"

Ob tem je tako politiki kot javnosti podala tudi tri predloge, "ki bodo razpravo o energetski prihodnosti Slovenije in vlogi jedrske energije naredili vključujočo, odprto, pošteno, iskreno in transparentno". Poslanke in poslance je pozvala, naj v besedilo resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije vključijo jasno zavezo, da bo po prvem razpisan tudi drugi, investicijski referendum o JEK-u 2.

Sorodna novica Posvetovalni referendum o JEK-u 2 predvidoma novembra. Golob: Strateški projekt države.

Ob tem predlagatelje referenduma poziva tudi k "ponovnemu premisleku o spremembi referendumskega vprašanja, in sicer tako kot predlagajo Mladi za podnebno pravičnost". "Na prvem referendumu bi se državljani odločali o konkretnem vprašanju: ali dati tej in naslednji vladi mandat za pripravo projekta ali ne. Če bo referendum uspešen in vse ustrezne priprave izvedene, bodo rezultati priprav deležni ponovne in dokončne presoje volivk in volivcev o tem, ali podpiramo obliko projektne izvedbe, kot bo predstavljena čez leta," predlaga in dodaja, da bo tako zastavljeno vprašanje pošteno do vseh.

V sklopu tretjega predloga pa predsednica poudarja, da mora biti medijski prostor vsak dan do referenduma "pozoren na raznolikost mnenj" in da je treba "posameznim skupinam zagovornikov, tudi če so finančno bistveno močnejše od preostalih, preprečiti, da svojo premoč zlorabljajo v medijskem prostoru".