Pokal mu je uspelo obdržati cel zgolj nekaj minut. Foto: Reuters
Pokal mu je uspelo obdržati cel zgolj nekaj minut. Foto: Reuters

Ampak kdo točno je Nemo Mettler in kako je sploh pristal na Evroviziji?

V Bielu rojeni Nemo je bil v domači Švici znan glasbenik že pred uvrstitvijo na tekmovanje za pesem Evrovizije in je leta 2018 prejel štiri švicarske glasbene nagrade, vključno za singel leta (Du). Izdal je tri plošče v nemščini in angleščini, tekmoval pa je tudi v glasbenem šovu The Masked Singer, kjer je pristal na petem mestu.

Sin novinarke in podjetnika se z glasbo ukvarja že od tretjega leta, z devetimi leti se je začel učiti opernega petja in je sposoben prehajati med več žanri (rap, hip hop, pop), kar je bilo več kot očitno tudi v zmagovalni pesmi The Code. Obvlada tudi več instrumentov – igra violino, klavir in bobne.

Sorodna novica Nemo na krilih glasov strokovnih žirij "strl kodo" in osvojil 68. Evrovizijo

Kot pravi, ti številni glasbeni obrazi odražajo tudi njegovo identiteto. Nemo se namreč identificira kot nebinarna oseba (in je kot tak prvi nebinarni zmagovalec Evrovizije), kar posredno naslovi tudi v svoji evrovizijski skladbi, ko poje, kako je "prenehal igro" in "razbil okove". "Šel sem do pekla in nazaj, da bi našel sebe ...".

Nemo je prejel rekordno število točk strokovnih žirij. Foto: Reuters
Nemo je prejel rekordno število točk strokovnih žirij. Foto: Reuters

Pesem o iskanju lastne identitete

"The Code govori o popotovanju, ki se je začelo s spoznanjem, da nisem ne moški, ne ženska. Iskanje samega sebe je bil zame dolg in pogosto težak proces. Ampak nič ni boljšega od svobode, ki je prišla s spoznanjem, da sem nebinarna oseba," je povedal Nemo.

"Neverjetna čast je, da lahko predstavljam Švico na Evroviziji. Ta platforma ponuja veliko priložnost za gradnjo mostov med različnimi kulturami in generacijami. Zato mi je kot kviru zelo pomembno, da se zavzemam za celotno LGBTQIA+-skupnost. To, kar sem želel, je sporočiti ljudem, da so popolni takšni, kot so. In nastop na Evroviziji mi to omogoča."

"Ni mi bilo pomembno samo to, da se pojavim na odru in izvedem svoj nastop, ampak tudi govoriti o tem, da nisem binaren, govoriti o izkušnji iskanja pravega sebe in razkritje tega. To je velik privilegij, ki ga imam, in ga želim izkoristiti."

Zanimivo je, da za razliko od nekaterih predstavnikov, ki niso skrivali, da je bil nastop na Evroviziji zanje sanje od otroštva, Nemo nikdar ni pričakoval, da bo pristal na evrovizijskem odru.

"Pred leti sem bil povabljen na tabor za tekstopisce, pa mi nikdar ni uspelo iti nanj, ker sem imel vedno neke druge opravke. Ampak lani mi je le uspelo priti do tega tabora," je povedal za Independent. "Mislil sem, da so me povabili kot tekstopisca, ampak so me dali v skupino s Teyo (avstrijski evrovizijski duo Teya & Selena iz leta 2023) in me je prešinilo. Čakajte, za koga mi pišemo točno? Niti sanjalo se mi ni, da je za Evrovizijo!"

Sorodna novica Zmagovalca polfinalov Hrvaška in Izrael. Švica do zmage z najmanj točkami občinstva doslej.

Po zmagi razbil pokal in ošvrknil EBU

Koda sicer ni bila edina, ki jo je uspelo Nemu "razbiti" – le nekaj trenutkov po zmagi je namreč po nesreči razbil tudi pokal, stekleni mikrofon, ki ga je prejel iz rok lanskoletne zmagovalke Loreen.

Nemo je bil skupaj s predstavniki Irske, Portugalske, Francije, Nizozemske, Grčije in Italije tudi eden od izvajalcev na letošnji Evroviziji, ki niso skrivali kritičnosti do izraelske vojaške agresije v Gazi. Zato tudi pikra pripomba na tiskovni konferenci, ko je omenil svoj pripetljaj s pokalom: "Razbil sem kodo, razbil sem pokal, ampak morda tudi Evrovizija potrebuje malce popravil ..."

Podobno kot Slovenija, Švica ni imela predizbora za pesem Evrovizije, ampak so skladbo The Code izbrali interno. Prijavljenih je bilo 472 pesmi, zmagovalno pa so izbirale tri žirije: žirija švicarskega občinstva, žirija mednarodnega občinstva in mednarodna strokovna žirija s 25 člani.

Švica je sicer na Evroviziji pred tem zmagala dvakrat – v letih 1956 in 1988. Z Nemovo zmago se tako prihodnje leto Evrovizija vrača "na kraj zločina", kjer se je vse začelo in kjer je leta 1956 v Luganu potekala prva izdaja tekmovanja. Takrat je zmagala švicarska pevka Lys Assia s skladbo "Refrain".

Na novo zmago so morali Švicarji čakati 32 let, pa še za to je bila zaslužna – Kanadčanka (v tistem času državljanstvo ni bil pogoj za nastop za posamezno državo). Zmago jim je namreč takrat pripela Céline Dion s skladbo "Ne partez pas sans moi".

In Celine je zdaj na švicarskem evrovizijskem prestolu, 36 let pozneje, nasledil Nemo.

Reportaža iz napetega evrovizijskega večera
Odzivi po finalu Evrovizije v Malmöju