V tem petletnem mandatu je slovenske volivce v Evropskem parlamentu predstavljalo osem poslancev iz Slovenije, vsi se na tokratnih volitvah potegujejo za nov petletni mandat. V Globusu bomo govorili o ključnih temah Evropske unije: od vzpona skrajne desnice, revščine, kmetijstva, boja proti dezinformacijam do evropske varnosti, ki bo, kot kaže, v središču evropskega povezovanja.

Večji parlament, a bolj oddaljen od volivcev

Letošnje desete evropske volitve – prve so bile namreč leta 1979 – so tudi pete za slovenske volivce. Če so evropski volivci iz devetih držav pred 45 leti izvolili 410 poslancev, jih bodo letos 720. Evropski parlament je danes občutno večji, kot je bil ob prvih volitvah. V njem dela več kot deset tisoč ljudi, če v to število vštejemo še vse asistente evropskih poslancev.

V mandatu, ki se je začel še pred odhodom Združenega kraljestva iz evropske povezave in se zdaj izteka, v parlamentu sedi 705 poslancev, po junijskih volitvah jih bo 15 več. A ne gre le za velikost, tudi moč parlamenta se je v teh letih okrepila. Povedano preprosto in kratko: pristojnosti Evropskega parlamenta so občutno večje, kakor so bile. Okrepila jih je predvsem Lizbonska pogodba iz leta 2009. A zdi se, da je večji in vplivnejši Evropski parlament 15 let po Lizbonski pogodbi vse bolj oddaljen od Evropejcev.

Volilna udeležba na volitvah leta 1979 je bila tik pod 62 odstotki, pred petimi leti je v razširjeni Evropi na volišča prišlo nekaj čez polovica volivcev, sicer več kakor pet let prej, a manj kakor leta 1979. Slovenija je bila tudi leta 2019 globoko pod evropskim povprečjem, volilna udeležba je bila 28,89-odstotna.

Vzpon populistov in skrajne desnice

Slab mesec pred evropskimi volitvami predvolilne napovedi kažejo, da se bo v novem sklicu Evropskega parlamenta, edine neposredno izvoljene nadnacionalne skupščine na svetu, okrepila moč dveh desnih političnih skupin, Evropskih konservativcev in reformistov in skupine Identiteta in demokracija. Gonilni sili evropskih konservativcev in reformistov sta poljska stranka Zakon in pravičnost nekdanjega poljskega predsednika vlade Jarosława Kaczyńskega in stranka vplivne italijanske premierke Giorgie Meloni Bratje Italije. Letošnje volitve so tudi nekakšen referendum o njenem delu, saj je nosilka evropske liste stranke Bratje Italije. 68 evropskih poslancev ima ta politična skupina v sedanjem sklicu Evropskega parlamenta, ankete kažejo, da bi jih lahko po junijskih volitvah imela več kot 80.

Gost Globusa, direktor direktorata za demokracijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden, meni, da je okrepitev teh glasov v novem sklicu Evropskega parlamenta stvarnost. "V novem sestavu Evropskega parlamenta se bo odražala slika, ki jo poznamo v številnih delih Evrope. Politične sile, ki izkoriščajo občutek nezadovoljstva in strahu pred prihodnostjo, se bodo okrepile in bodo še bolj vplivne. Vsekakor sem zaskrbljen, a ne smemo se prepustiti fatalizmu. Ne smemo se obnašati, kot da so stvari izgubljene že vnaprej. Mislim, da moramo biti zelo zaskrbljeni optimisti."

Obramba v središču evropskega povezovanja

Tokratne volitve potekajo v nepredvidljivih geopolitičnih razmerah – vojna v Ukrajini je v tretjem letu, vojna med Hamasom in Izraelom v osmem mesecu. Po zadnji raziskavi Eurobarometra je ključna vrednota Evropejcev mir. Obramba bo, kot kaže, v središču evropskega povezovanja, predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, ki je tudi vodilna kandidatka Evropske ljudske stranke, se zavzema za imenovanje komisarja za obrambo v naslednji evropski komisiji. Evropski obrambi moramo nameniti več denarja, je von der Leyen dejala na letošnji münchenski varnostni konferenci.

"Letos moramo proizvodnji orožja nameniti 20 odstotkov več kakor lani. Vendar to ni dovolj," je sporočila. "Denar moramo porabljati učinkoviteje, s skupnimi naročili in sporazumi." Da bo vprašanje evropske varnosti in obrambe v središču, se strinja tudi Matjaž Gruden in za to vidi dva razloga.

"Obramba je bila od samega začetka del evropskega povezovanja. Zahodnoevropska unija je bila ustanovljena sočasno. A je v obdobju hladne vojne to vlogo prevzel Nato, Evropska unija pa se je z obrambo ukvarjala bolj teoretično z razpravljanjem in pripravami na fiktivne konflikte in vojne, v katere nihče ni resno verjel. Verjeli smo, da bo svet ostal miren, svoboden, lep in prijazen v nedogled, zato smo prespali izvolitev Vladimirja Putina, napad na Gruzijo leta 2008 in zasedbo Krima 2014. Napad na Ukrajino leta 2022 nas je prisilil, da se spoprimemo s stvarnostjo. Drugi dejavnik so Združene države Amerike. Evropa se je desetletja naslanjala na ZDA in bila je prepričana, da so porok njene varnosti. Z mandatom Donalda Trumpa in možnostjo njegove ponovne izvolitve pa tveganja, povezana s to odvisnostjo, postajajo zelo očitna. Mislim, da se mora Evropa veliko resneje ukvarjati s svojo obrambo."

Sedem držav, nešteto dilem in strahov, ena povezava

In prav dileme varnosti in evropske obrambe še posebno dobro razumejo državljani Litve in Finske na vzhodni meji Evropske unije. Finska in Litva sta dve od sedmih evropskih držav, ki so jih to pomlad obiskale ekipe TV Slovenija in preverjale, kaj skrbi Evropejce in kaj sporočajo novi bruseljski ekipi.

Po Eurobarometru je ključna tema te predvolilne kampanje Evropejcev strah pred socialno izključenostjo in revščino, in to je dejansko najbolj vroča skupna tema vseh držav, ki smo jih obiskali, od Finske do Grčije; ta je pred dobrim desetletjem doživela finančni zlom, ki ga je z grozo spremljala vsa Evropa. Strahovi Evropejcev se pretvarjajo v glasove strank, ki so oddaljene od političnega centra, in na Nizozemskem je pred pol leta na parlamentarnih volitvah zmagala skrajno desna Stranka za svobodo pod vodstvom Geerta Wildersa.

V novem evropskem mandatu bo, sodeč po anketah, sedelo devet poslancev nizozemske Stranke za svobodo, kar bi najverjetneje pomenilo okrepitev politične skupine Identiteta in demokracija. Strahovi volivcev pa so v sodobnem digitalnem svetu plodna tla za preprosta gesla, hitre rešitve, iskanje grešnikov in množenje dezinformacij. In evropske volitve so dejansko kompleksen politični poligon izjemne množice dejavnikov, od tistih na ravni držav do najširših globalnih.