Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Profesor Baltazar je izumitelj, ki vedno najde ravno pravo rešitev za vsako težavo.
Babi ima rojstni dan. Rija se odloči, da ji bo pripravila rojstnodnevno zabavo presenečenja. Lep namizni prt, šopek rož in sladkarije. Krokodil bi rad pomagal, pa mu vse spodleti. Po dobri zabavi vedno ostane strašen nered. Babi ju prosi, da vse pospravita.
Žarko in Živa postaneta detektiva, ko poskušata ugotoviti, zakaj na dvorišču skrivnostno izginja solata. S pomočjo prašičkov in krave Žveke odkrijeta blatne stopinje, ki vodijo na drugo stran kmetije.
Bučku se zdi njegov konec tedna zelo nezanimiv, zato si za svoje sošolce izmisli, kaj se je dogajalo. Ga bo gospa Jokinstok prepričala, da jim bo povedal, kako je bilo v resnici?
Papiga modri makao predlaga sovicam, da obiščejo polje sončnic. Bubi se ji takoj pridruži. A papiga bi najprej rada jedla kokosove oreščke in plavala pod slapom. Bibi in Boni se raje odpravita k obali, kjer Boni utrga cvet hibiskusa, ki bi ga rada podarila Bubi. Sestrici sledita na polje sončnic in vso prestrašeno dohitita, tik preden ta poleti za papigo skozi slap v jamo. Bibi sestrici predlaga, naj ji ne sledi, če ji ni do tega. In tako se Bubi, Bibi in Boni podajo na polje sončnic. Papiga nimfa jim razkrije, da se sončnice obračajo tako, da s cvetovi vedno zrejo proti soncu. Očka pojasni, da temu pojavu rečemo heliotropizem. Preden jim mami zapoje uspavanko, jim svetuje, naj nikomur slepo ne sledijo, pa čeprav je njihov prijatelj.
Ledeni Hopko s prijatelji veselo poskakuje po ledeni gori, Botijeva kolesca pa nemirno podrsavajo po ledu. Bo zverkam uspelo ledeno goro zdrobiti v koščke? Bo Botiju uspelo zbrati podatke, preden se to zgodi?
Ker je Cofek edini mladiček v družini, se kdaj pa kdaj dolgočasi. Še posebej, kadar sta mama in očka zaposlena z odraslimi stvarmi in se ne moreta igrati z njim. Ko bi le imel bratca ali sestrico ...
Cofek in Rina sta navdušena, spala bosta zunaj v šotoru! Toda ko ostaneta sama, jima tema in nočni zvoki burijo domišljijo. Da bi se pomiril, se Cofek odpravi na lov za svetilkami.
Lara in Tin sta na počitnicah pri babici in dedku. Dedek jima pokaže svoj stari kompas, ki pa ga potem pozabita na vrtu, zato se ga čisto sama ponoči odpravita iskat. Toda babica in dedek mislita, da je hišo obiskal vlomilec. Kaj pa zdaj?
Graško in Grahor se lotita črede velikanskih brokolizavrov. Rdečka je zaskrbljena, kmalu pa ugotovi, da imajo g-rexi in brokolizavri edinstven odnos. G-rexi brokolizavre negujejo tako, da jim obrezujejo cvetove, v zameno pa jim ti dovolijo, da se drsajo po njih kot po velikanskih toboganih.
Mavgli premaga Balo in ta hoče še eno tekmo. Lali predlaga, da se igrajo igro izzivov. Tabaki, ki je skrit v grmovju, Bali prišepne, naj Mavgliju naloži, da Šir kanu izpuli brčico.
V Zakajzato je velik preplah, saj proti njemu drvi komet. Zmedi, Zoja in Feliks se podajo v vesolje in ga ustavijo, pri tem pa še izvedo marsikaj o drugih planetih.
Pip in Poka po slikanicah uprizarjata pravljici. Zak je navdušen, ko pa pride na vrsto, si izmišlja na kupe hecnih izgovorov, zakaj on tega ne more: zmrznil naj bi mu prst in preveč mu miga rep. Naposled izjavi, da je žejen, in se izmuzne na igrišče. Pip in Poka ga iščeta in najdeta v peskovniku. Prizna, da ni hotel igrati, ker mu slikanica ne vzbuja tako bujne domišljije kot njima. Opravičita se, ker mu nista bolj prisluhnila. Pridružita se jim še Francka in Jasmina. Pip in Poka pripovedujeta vse o pravljicah in opogumljata Zaka, naj pove, kako se ga drži smola. Zak se sprosti in njegova živahna pripoved o zmrznjenem prstu in migajočem repu do solz nasmeje zbrano druščino. Imeniten pripovedovalec je Zak.
Na pikniku Brina, Binka in mami na očiju igrajo lutkovno igrico. Kot ročne lutke se odpravijo na pustolovščino do Modre gore, da bi našle najmehkejšo in najtoplejšo posteljo na svetu. A pot jim prekriža zviti gospod Lisjak – očijeva roka, ki jim hoče preprečiti, da bi dosegle svoj cilj.
Oči se z Brino in Binko odpravlja kopat v bazen. Z Brino zasmehujeta mami, da je preveč malenkostna, ker jih opozarja, naj vzamejo torbo z vso plavalno opremo, ne le tistih reči, ki so zgolj za zabavo. Saj to je vendar dolgočasno. A izkaže se, da je lahko le s temi dolgočasnimi rečmi čofotanje v bazenu sproščeno in zabavno.
Henrikino in Polkino hišico so zasedle mravlje. Obupani miški se zatečeta v kostanj, da bi potuhtali, kako rešiti zagato. Žal sta tudi sami prava zgaga in očku, Egonu in Ajdi se zdi, da so tudi njihov dom zasedli vsiljivi gostje.
Ernest najde ploščo s čarabjovsko glasbo, ki jo vedno znova posluša, kadar se mu toži po domu. A Celestinca in nečaki gospe Tulipan je ne prenesejo več. V šali mu mladička izmakneta ploščo, toda šala se izjalovi in Ernest konča v nezavesti. Ko se zbudi, ne zna več igrati na svoja glasbila!
V tej epizodi bomo od blizu videli nekaj osupljivih živali. Najprej bomo spoznali plašnega kljunaša, stokovca z vodoodbojno dlako in gumijastim kljunom. Nato si bomo ogledali pegasto jeguljo, ki se lahko premika po kopnem in vodi. Na koncu pa bomo srečali še morskega bika, ki jasli za mladiče išče v sladki vodi.
Zakaj v poletni vročini ne smemo biti predolgo na soncu? Zdravnica Mica in Tinko pojasnita, kako se telo hladi in kaj lahko storimo, da ga ne pregrejemo.
Kakšen svet želimo zapustiti otrokom, ki danes odraščajo? K razmisleku nas je odrasle povabil papež na prvem svetovnem srečanju otrok v Rimu.
Od 25. do 26. maja je bilo v Rimu prvo svetovno srečanje otrok. Udeležili so se ga tudi otroci iz Slovenije. Idejo je papežu Frančišku pred svetovnim dnevom mladih v Lizboni dal 9-letni Allesandro. S srečanjem je papež odrasle želel povabiti k razmisleku, kakšen svet želimo zapustiti otrokom, ki danes odraščajo. »Otroci lahko svet odraslih preobrazijo, sposobni so ustvariti edinost in občestvo,« pravi pater Enzo Fortunato, ki je nad papeževim pogostim srečevanjem z otroki navdušen. Kako si nekateri prizadevajo ustvarjati svet, v katerem otroci odraščajo v zdrave osebnosti, pa v pogovoru z gostoma v studiu.
Na praznovanje sto let cerkve so se na Rakovniku v Ljubljani od 16. maja pripravljali z različnimi dogodki. Slovesnost je ob prazniku Marije Pomočnice vodil kardinal Artime.
Najprej se bomo sprehodili po Marezigah, kjer je potekal že 51. Praznik refoška in Slovenske Istre. V Ankaranu so sadili trte s pomočjo satelitske tehnologije, s katero posadijo sadiko do dva centimetra natančno. S kakšnimi težavami se soočajo agrarne skupnosti pri vračanju premoženja in kakšna je njihova prihodnost, so pred kratkim razpravljali v brkinski vasi Slivje. Na Šentviški planoti nad Kobaridom smo obiskali inovativnegga mladega kmeta Miho Kobala. Na koncu pa se bomo sprehodili še med rožnimi vrtovi.
Petkova večerna oddaja z voditeljem Andrejem Hoferjem se osredotoča na slovensko narodno-zabavno, ljudsko in zabavno glasbo. Namenjena je tako mlajšim kot starejšim generacijam, osrednja nit oddaje pa so ustvarjalci, pevci, pevke, skupine in avtorji, ki oblikujejo domačo glasbeno sceno ter jo bogatijo s svojo popularnostjo in prepoznavnostjo.
Na obmejnem območju Zelenega krasa smo raziskovali turistično spregledan Gorski Kotar, ki predstavlja eno zadnjih evropskih divjin. V ostrem in nepredvidljivem svetu so voda, kamen in gozd ustvarili edinstveno pokrajino, ki je nič moč najti nikjer drugje v svetu. V družbi strokovnjakov smo raziskovali naravne fenomene krasa, osupljive podzemne katedrale ter hodili po migracijskih poteh treh velikih zveri medveda, volka in risa.
Televizijski film Carla je posnet po avtobiografskem romanu Carle Fracci (20. 8. 1936–27. 5. 2021), ki velja za eno največjih baletnih plesalk 20. stoletja.
Rodila se je v Milanu, oče je bil voznik tramvaja, mama delavka v tovarni. Med vojno je nekaj časa živela pri sorodnikih na deželi. Leta 1946 je prvič vstopila v znamenito milansko Scalo, kjer je kasneje postala primabalerina. Leta 1964 se je poročila z gledališkim režiserjem Beppejem Menegattijem, rodil se jima je sin Francesco. Plesala je na številnih svetovnih odrih in v družbi največjih imen svetovnega baleta, kot so Barišnikov, Bruhn, Godunov in Nurejev.
CARLA / Italija / 2021
Scenarij: Graziano Diana, Chiara Laudani
Režija: Emanuele Imbucci
V glavnih vlogah: Alessandra Mastronardi, Euridice Axen, Paola Calliari, Alan Cappelli Goetz, Leo Dussollier, Paola Lavini
Rdečka se za las izogne temu, da bi jo pohrustal trop lačnih grahozavrov. Potem ugotovi, da se ji je v repu zataknil grahozavrov strok. Iz njega se izležejo mali g-rexi Graško, Grahor in Strok. Plenilski mladički se takoj spoprijateljijo z Rdečko. Prijatelji postanejo prav posebna in nenavadna družina.
Zverjasec je polurni animirani film posnet po slikanici, ki jo je napisala Julia Donaldson in ilustriral Axel Scheffler. Čarobna zgodba govori o miški, ki gre na sprehod v gozd, da bi našla lešnik. Tam sreča tri plenilce, lisico, sovo in kačo, ki jo želijo pojesti. Pogumna miška mora uporabiti svojo pamet in iznajdljivost, da bo preživela. Vsem trem pove, da gre na obisk k 'Zverjascu', ki je grozljiva zverina in plenilci vsi prestrašeni zbežijo.
Miška postaja vedno bolj drzna. Nihče v gozdu se je ne upa dotakniti. Za zadnjim ovinkom pa se znajde iz oči v oči z zverjo, ki je plod njene domišljije, z Zverjascem. Znova mora biti miška dovolj premetena, da uide nevarnosti. Končno najde svoj lešnik in ga v miru poje.
V prvi oddaji bo sogovornik Arne Hodalič, ki je po izobrazbi biolog, sicer pa velikokrat nagrajeni vrhunski fotograf, potapljač, jamar, svetovni popotnik, ki se že vrsto let podaja v svet v iskanju zanimivih zgodb. Vselej se vrača s številnimi odličnimi fotografijami ter najrazličnejšimi utrinki in prigodami s poti, o katerih vedno rad pripoveduje. Od leta 2006 je urednik fotografije pri reviji National Geographic Slovenija.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Nadaljevanka je posneta po istoimenskem risoromanu avtorja Jeffa Lemira, dogaja se na kanadskem podeželju in skozi zgodbi dveh družin, ki sta med seboj povezani, prikazuje odtujenost, ljubezen in odrešitev.
11-letni Lester se z nedavno materino smrtjo spopada tako, da se umakne v domišljijski svet, kjer junak Rdeči mrak nosi rdeče ogrinjalo in črno očesno prevezo. Enako se občasno obleče tudi Lester in takrat sta z domišljijskim prijateljem skoraj nepremagljiva. Lester občuduje odsotnega očeta Jimmyja, nekdanjega hokejista, ki ni sposoben skrbeti zanj, zato začasno skrbništvo dobi njegov stric Ken, ki ima veliko dela na kmetiji in ni vajen otroške družbe.
Dečkova teta Anne je medicinska sestra, ki je vse življenje skrbela za druge in se zdaj, ko je hči odšla od doma, znajde na razpotju. Ko prevzame skrb za odtujenega strica Louja, ki trpi za demenco in ga mučijo duhovi iz preteklosti, začnejo na površje prihajati družinske skrivnosti. Spopadanje s preteklimi napakami pa vendarle vodi tudi do upanja na lepšo prihodnost.
ep. 1
Enajstletni Lester se spopada z materino smrtjo in ugotovi, da je njegov odsotni oče morda bliže, kot si je mislil. Anne prevzame skrb za svojega odtujenega in malce dementnega strica Louja, ki ga preganja preteklost.
ESSEX COUNTY / Kanada / 2023
Scenarij: Jeff Lemire
Režija: Andrew Cividino
V glavnih vlogah: Molly Parker, Brian J. Smith, Stephen McHattie, Finlay Wojtak-Hissong, Kevin Durand
V tokratnem Intervjuju bo Jože Možina gostil izjemno zdravnico, znanstvenico ter podjetnico, prof. dr. Metko Zorc. Gostja bo govorila o svoji izjemni karierni poti, ki jo je vodila od Švice in ZDA do centra Favaloro v Buenos Airesu, kjer je imela možnost delati z največjimi strokovnjaki – kirurgi s področja bolezni srca in ožilja. Vse to svoje znanje uporablja pri svojem delu v medicinskem centru Medicor, ki je največja zasebna bolnišnica v državi z vrhunskimi rezultati pri zdravljenju. Medicor po njenih besedah za od 20 do 30 odstotkov ceneje opravlja iste operacije kot dve javni bolnišnici. Spregovorila je tudi o primeru smrti bolnice, ki je bil nedavno problematiziran, in pojasnila svojo plat tragičnega dogodka. V nadaljevanju je omenila tudi problem javnega zdravstva, ki je po njenem posledica slabe organizacije in velikega vpliva dobaviteljev zdravstvene opreme. Je zagovornica ustanovitve tretje medicinske fakultete na Primorskem pa tudi odločna nasprotnica predčasnega končanja življenja. O tem v oddaji zelo osebno prizadeto govori: "Sem absolutna nasprotnica evtanazije, nisem še videla človeka, ki bi si želel umreti – kljub temu da je bil na smrt bolan. Bila sem priča številnim odhajanjem, tudi moje tete, izjemne zdravnice pediatrinje. Prizadeta od kapi je govorila, da hoče umreti, a ko je prišel tisti trenutek, me je držala za roko in rekla: Hočem živeti!" Dr. Zorčeva pozna številne kolege po svetu, npr. v Kanadi, ki zaradi uvedbe evtanazije zelo trpijo. Meni, da je že debata o tem velik pritisk na starejše in bolne. "Včasih ima bolnik slab dan in reče 'Ne maram živeti'. To izkoriščati in ponuditi evtanazijo je za mene grozljivo," zaključi zdravnica dr. Metka Zorc.
Kaj nam preteklost lahko pove o času, ki ga živimo? Avtorja se v dokumentarnem filmu sprašujeta, kakšen pomen imajo Hitler in njegova sporočila zdaj, ko družbo vse bolj prežemajo skrajno desna gibanja in ponovno in spet antisemitizem. Zgodovinarji in pisatelji Martin Amis, Deborah Lipstadt in Saul Friedlander, pa tudi lovca na naciste Beate in Serge Klarsfeld, vlečejo izzivalne vzporednice med uničujočo politiko preteklosti in politično osebnostjo nekaterih državnikov in poslancev sedanjosti ter osvetlijo, zakaj je razumevanje naše zgodovine prav v tem trenutku osrednjega pomena.
THE MEANING OF HITLER / ZDA / 2020 / Režija: Petra Epperlein, Michael Tucker
Simfonični orkester RTV Slovenija je vodil gostujoči finski dirigent Ville Matvejeff. Na koncertu v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma so uvodno predstavili prvo slovensko izvedbo kompozicije Shadows of Stillnes – Sence tišine skladateljice Nine Šenk. Zasnovala jo je v času kulturnega molka zaradi epidemije covida 19 in predstavlja občutja strahu in napetosti, ki so zaznamovala življenje v tem času. Sledila ji je izvedba enega od najbolj znanih klavirskih koncertov romantike norveškega skladatelja Edvarda Griega. Z njo je poslušalce očarala hrvaška pianistka Martina Filjak, ki ji je zmaga na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Clevelandu leta 2009 prinesla prepoznavnost in mednarodni uspeh.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Neveljaven email naslov
