Prva svetovna vojna
(9)

Poudarki

  • "Operacija Sodba" za izčrpanje francoske obrambe
  • Že prvi dan pade milijon granat
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 36 glasov Ocenite to novico!
Pokopališče pri kostnici Douamont, Verdun
Pokopališče pri kostnici Douamont, Verdun Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Ponazoritev bojevanja med 1. svetovno vojno v Verdunu, Francija
Bitka se je začela 21. februarja, končala pa 15. decembra 1916. Foto: EPA
Spremenjena pokrajina v okolici Verduna. Jame so nastale zaradi nesprestanih eksplozij granat. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Utrdba Douaumont, Verdun
Ostanki varovanja utrdbe Douaumont. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Utrdba Douaumont, Verdun
Utrdba Douaumont. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Tukaj je nekoč stala čevljarna. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Vasica Fleury, ki je več ni
Obnovili so cerkev, vas ima tudi še vedno župana. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Jarek, v katerem so zasuti vojaki 1. svetovne vojne - iz njega še štrlijo deli njihovih bajonetov
Jarek, v katerem so bili zasuti vojaki 1. svetovne vojne - iz njega še štrlijo deli njihovih bajonetov. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Kostnica Douaumont, v kateri so pokopani padli v bitki za Verdun . Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Ponazoritev bojevanja med 1. svetovno vojno v Verdunu. Foto: EPA
Ameriško pokopališče padlih med 1. svetovno vojno v bližini Verduna, Francija
Ameriško pokopališče padlih med 1. svetovno vojno v bližini Verduna. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek
Verdun
Nemški napad so Francozi odbili. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Dodaj v

Bitka, ki je spremenila pokrajino in ljudi ter se končala na začetku

Verdun Francozom pomeni sinonim za 1. svetovno vojno
26. april 2014 ob 06:41
Verdun - MMC RTV SLO

Verdun v zgodovinskem spominu Nemcev in Francozov zaseda posebno mesto. 300 dni silovitih spopadov, 300.000 padlih, 400.000 ranjenih. Opustošenje, ki v končni računici ni imelo smisla.

Strategija nemškega generalštaba 1. svetovne vojne je temeljila na predpostavki, da Nemčija ne sme hkrati voditi bojevanja na dveh bojiščih, zato je bil njihov načrt, da bodo hitro izločili Francijo, ker bo Rusija počasi mobilizirala svoje sile. Tako so že 17. avgusta 1914 preko Belgije prodrli v Francijo, kjer se je začel boj za meje ob reki Marni. Nemški prodor je bil po nekaj tednih ustavljen in že novembra so se nemške, francoske ter angleške enote vkopale na 900 kilometrov dolgi zahodni fronti. Vojna je postala pozicijska.

"Operacija Sodba" za izčrpanje obrambe
Leta 1916 je nemški general Erich von Falkenhayn s svojim načrtom želel doseči preboj. Prepričan je bil, da je največji sovražnik Nemcev Anglija, ki bi se po njegovem mnenju začela pogajati o sklenitvi miru, če bi Nemčija onemogočila Francijo in jo izločila iz vojne. Odločil se je za bitko, ki naj bi Francijo izžela, dokler ji ne bi zmanjkalo okrepitev. Načrt so poimenovali operacija Gericht ali Sodba.

Za napad so izbrali zgodovinsko pomembno mesto Verdun, ki ga je branilo kar 19 utrdb. Po nemški zasedbi Alzacije in Lorene v vojnah 40 let predtem so namreč Francozi tukaj utrjevali obrambno linijo, saj je bilo to področje 'zareza' v ozemlje, ki so ga imeli v lasti Nemci. Obstajala je nevarnost, da mesto napadejo s treh smeri, izguba Verduna pa bi pomenila resno grožnjo Parizu.

Nemci so imeli tudi prednost dobrih povezovalnih poti, saj je z njihove smeri v bližino Verduna vodilo kar 14 železniških prog, medtem ko so Francozi svoje življenjsko potrebne zaloge do mesta in utrdb spravljali le po eni poti, imenovani 'sveta pot', po kateri se je dnevno v mesto in iz njega med nenehnim obstreljevanjem vozilo tudi 3.000 tovornjakov. Nemci so imeli bistveno premoč tudi v številnem topništvu.

Že prvi dan pade milijon granat
General Falkenhayn je skoval načrt, da nemške sile Francoze zvabijo v to bitko, ki bi zahtevala aktivacijo ogromno francoskih vojakov, to šibkost pa bi Nemci nato izkoristili za prodor čez druga območja. Toda kot se je izkazalo pozneje, nemški poveljniki načrta niso dobro razumeli.

Bitka za Verdun se je začela 21. februarja 1916. Že prvi dan je nemška vojska na mesto in okolico izstrelila kar milijon granat. Bojevanje je bilo silovito in krvavo, pritisk na utrdbe pa močan. Le nekaj dni je trajalo, da so Nemci zavzeli najpomembnejšo med njimi – Fort Douaumont.

Pétainov sistem kroženja vojakov
Predvidevanja generala Falkenhayna so bila pravilna, Francozi Verduna niso prepustili. Poveljstvo nad obrambo mesta je prevzel general Philippe Pétain, tedaj zavzet in drzen vojaški strateg. Razumel je, da noben vojak te peklenske bitke, ko so granate in izstrelki ves čas stresali zemljo in razsvetljevali nebo, ne more prenesti dlje časa in da je morala vojakov ključna za obrambo.

Organiziral je sistem kroženja, s katerim je premikal enote vojakov po bojišču in jih po določenem času poslal v zaledje. S tem je preprečil, da bi iste čete izčrpanih vojakov ves čas branile položaje, hkrati pa je povečal učinkovitost. Vojaki so tako v »verdunskem peklu«, kot so bitko hitro poimenovali, preživeli največ dva tedna. Ker so lahko pričakovali skorajšnji odhod v zaledje, so tudi lažje zdržali.

Iz Pariza so vojaki v bitko odhajali z ene železniške postaje, ki še danes nosi ime Verdun. Zgodovinar Vejas Gabriel Liulevicius meni, da je kar tri četrtine celotne francoske vojske na ta način sodelovalo v bitki za Verdun, to pa je vzpostavilo tudi globoke vezi med vojaki, ki so imeli enake izkušnje. Mnogi so namreč po koncu vojne pričali, da so se vojaki, ki so preživeli ta pekel, med seboj takoj prepoznali po značilnem odsotnem pogledu.

Hitra in poceni bitka se ni uresničila
Čeprav je nemški vojski v začetnih tednih uspelo napredovati in zavzeti določene točke, je bil odpor francoske strani večji, osvajanje ozemlja pa težje in počasnejše, kot so pričakovali. General Falkenhayn je zato že marca predlagal, da bi prekinili ofenzivo, saj z načrtovano hitro in poceni bitko ni bilo nič. Francoska vojska je sicer res dobila ogromne udarce, a podobno je doživljala tudi nemška. Kljub vsemu so boji potekali naprej.

Junija je za kratek čas v nemške roke padla tudi trdnjava Veux (o samih trdnjavah, bojevanju in življenju v njih bomo več povedali v prihodnjih prispevkih), čeprav so jo Francozi branili skoraj dobesedno do zadnjega diha. A ko so se na francoskih tleh odprla nova bojišča, predvsem tisto ob reki Somme, so tudi Nemci morali spremeniti taktiko popolnega napada, saj so svoje enote premeščali še na druge kraje. Ob koncu leta je tako Francozom znova uspelo zavzeti izgubljene utrdbe.

Med vojaki, ki so se bojevali na tem območju, sta bila tudi Charles de Gaulle, ki je med 2. svetovno vojno postal vodja francoskega odpora, ter André Maginot, ki je po vojni postal obrambni minister in skoval francosko obrambno linijo, poimenovano Maginojeva linija.

Po desetih mesecih na začetnih položajih
Ta krvava bitka se je po desetih mesecih neprestanega obstreljevanja in bojevanja končala tam, kjer se je začela. Za sabo pa pustila pravo opustošenje. Natančnih številk, koliko vojakov je padlo, ni, neuradni podatki se gibljejo okoli števila 300.000, kar pomeni, da je vsako minuti bojevanja umrl en francoski ali nemški vojak. Če k temu dodamo še ranjene, pridemo do ogromne številke 700.000 žrtev bitke. Francija je v Verdunu izgubila kar desetino vseh vojakov, ki so padli med 1. svetovno vojno.

Za Nemčijo je bila izguba te bitke hud udarec, saj je Francija kljub intenzivnosti bojevanja zmogla svoje ozemlje braniti tudi na drugih območjih, prav tako njena vojska ni 'izkrvavela'. General Falkenhayn je moral oditi, na zahodni fronti sta ga zamenjala nemška junaka vzhodne fronte – Paul von Hindenburg in Erich Ludendorff. Morala nemških vojakov je bila načeta, prvič so se začeli spraševati o gotovosti njihove zmage v vojni.

Franciji pa je obramba Verduna pomenila ogromno in to je bila tudi zadnja bitka, ki jo je Francija dobila sama, brez pomoči zaveznikov. Za Verdun se je bojevala skoraj vsa armada, zato še danes Verdun Francozom pomeni sinonim za 1. svetovno vojno in ponos njihovega naroda.

Pokrajina je spremenila podobo
Širše območje Verduna je še vedno močno zaznamovano s 1. svetovno vojno. Milijoni padlih granat so popolnoma spremenili pokrajino, luknje je sicer znova obrasla trava, obnovil se je gozd in podrastje, a sledi, ki so jih pustili topovi, so še vedno jasno vidne. Okolica utrdb Douaumont in Veux tako spominja na mehurjaste pokrajine znanstvenofantastičnih filmov.

V skupni kostnici Nemci in Francozi
Prave razsežnosti uničujočih posledic bitke so vidne na pokopališčih. V neposredni bližini utrdbe Douaumont so kmalu po vojni postavili veličastno kostnico, v katero so pokopali kar 130.000 mrtvih vojakov, ki so se bojevali v Verdunu – tako Francozov kot Nemcev. Obokan strop v osrednjem prostoru kostnice je popisan z imeni umrlih, skozi okna pa pogled zaobjame več kot 16.000 križev, postavljenih na grobovih padlih. Pred kostnico je namreč največje francosko pokopališče žrtev 1. svetovne vojne.

Dih zastane tudi ob nenavadnem spominskem znamenju - jarku bajonetov. Med čakanjem na napad v utrjenih jarkih naj bi vojake francoskega voda eksplozije granat v njihovi bližini žive pokopale. Iz zasutih jarkov so štrleli le deli bajonetov na puškah, grobišče pa so po naključju odkrili šele več let pozneje. Ali je zgodba o zasutju res takšna, ali pa so bajonete v zemljo zapičili njihovi tovariši in tako zaznamovali mesto pokopa padlih vojakov, sicer ni znano, je pa območje urejeno in zaščiteno, iz zemlje pa še vedno molijo kosi orožja.

Nekaj deset kilometrov iz Verduna imajo svoje pokopališče Američani. Bojevanju na zahodni fronti so se pridružili sicer šele leta 1917, a je ob zaključnih bojih na tem območju kljub vsemu umrlo 26.000 ameriških vojakov.

Vasi, ki so izginile
Devet vasi, ki so nekoč stale na območju najhujših bojev, je vojna izbrisala iz obličja. Samo vas Fleury sta med 300 dnevi bojevanja ena in druga stran zavzeli kar 16-krat. Kmetije, cerkve, hiše, šole, prodajalne, pekarne so bile porušene do tal in izseljeni domačini se niso imeli več kam vrniti.

A Francozi so se odločili, da spomin nanje ohranijo za vedno – čeprav na mestih, kjer so bile vasi Fleury-devant-Douaumont, Louvemont, Beaumont, Bezonvaux, Douaumont, Haumont, Ornes, Vaux in Cumières danes stojijo le še cerkvice, je omejitev na cesti, ki jih preči, 50 kilometrov na uro, uvrščene so na zemljevide in vsaka ima še vedno svojega župana. Namesto hiš, hlevov, vodnjakov in drugih poslopij so postavljeni le kamniti napisi, ki označujejo, katera stavba je stala na določenem mestu. Namesto nekdanjega vrveža vlada tišina. V spomin in opomin.

Ana Svenšek
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Utrdba Douaumont, Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Utrdba Douaumont, Verdun
Utrdba Douaumont, Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Utrdba Douaumont, Verdun
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Vas Fleury pred vojno
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Kmetija
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Cerkvica v vasici Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Cerkvica v vasici Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Kmetija
Vasica Fleury, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Utrdba (Fort) Veux
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Utrdba (Fort) Veux
Spremenjena pokrajina zaradi bombardiranja med 1. svetovno vojno, Verdun
Utrdba (Fort) Veux
Utrdba (Fort) Veux
Cerkvica v vasici Louvemont, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Vas Louvemont, ki jo bombardiranje med 1. svetovno vojno zravnalo z zemljo
Spremenjena pokrajina zaradi bitke za Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bitke za Verdun
Spremenjena pokrajina zaradi bitke za Verdun
Pogled na kostnico Douaumont, v njej so pokopani vojaki, padli v bitki za Verdun
Kostnica Douaumont, v kateri so pokopani padli v bitki za Verdun
Kostnica Douaumont, v kateri so pokopani padli v bitki za Verdun
Pokopališče pri kostnici Douamont, Verdun
Pokopališče pri kostnici Douamont, Verdun
Pokopališče pri kostnici Douamont, Verdun
Spomenik 1. svetovne vojne v mestu Verdun
Spomenik 1. svetovne vojne v mestu Verdun
Ameriško pokopališče 1. svetovne vojne v bližini Verduna
Ameriško pokopališče padlih med 1. svetovno vojno v bližini Verduna, Francija
Pokopališče padlih vojakov 1. svetovne vojne v Verdunu, Francija
Ameriško pokopališče padlih med 1. svetovno vojno v bližini Verduna, Francija
Ameriško pokopališče padlih med 1. svetovno vojno v bližini Verduna, Francija
Ameriško pokopališče padlih med 1. svetovno vojno v bližini Verduna, Francija
Spomenik padlim vojakom v jarkih
Spomenik padlim vojakom v jarkih
Del bajoneta štrli iz zasutega jarka
Spomenik padlim vojakom v jarkih
Spomenik padlim vojakom v jarkih
Spomenik padlim vojakom v jarkih
Prijavi napako
Komentarji
7up
# 26.04.2014 ob 09:08
Francozi so se odločili, da spomin nanje ohranijo za vedno – čeprav na mestih, kjer so bile vasi Fleury-devant-Douaumont, Louvemont, Beaumont, Bezonvaux, Douaumont, Haumont, Ornes, Vaux in Cumières danes stojijo le še cerkvice, je omejitev na cesti, ki jih preči, 50 kilometrov na uro, uvrščene so na zemljevide in vsaka ima še vedno svojega župana. Namesto hiš, hlevov, vodnjakov in drugih poslopij so postavljeni le kamniti napisi, ki označujejo, katera stavba je stala na določenem mestu. Namesto nekdanjega vrveža vlada tišina. V spomin in opomin.

lepa gesta
balistik1
# 26.04.2014 ob 08:52
Ob stoletnici največje človeške morije se očetom svetovnega reda kolca po starih časih !
3dc
# 26.04.2014 ob 09:18
Obe svetovni vojni so dokazali samo tisto kar se lepo vidi tudi danes v Ukraini: Svetovni eliti ni mar koliko ljudi bo pobila za dosego svojih imperialističnih ciljev. Vse kar potrebujejo so vedno imeli, to so novinarje, medije, vero in nacionalizem.

Američani so samo po II svetovni vojni neposredno in posredno pobili približno 30.000.000 ljudi. Samo v Vietnamu so pobili 3.800.000 ljudi. Nanj so zmetali več bomb kot v celi drugi svetovni vojni. Še danes se tam rojevajo defektni otroci zaradi pesticidov.

Povprečen američan, rus ali ukrainec bi radi le živeli v miru. Vsi ostali, ki si želijo vojne so močno okuženi z zgoraj omenjenimi virusi ki jih seje elita pri koritu.
7up
# 26.04.2014 ob 10:38
3dc

In do številke 30M si verjetno prišel na podlagi več letnega preučevanja registrov prebivalstva? Ja izvoljene elite je potrebno zamenjati. Ko so razni Lenini, Stalii, Maoti in Pol Poti prišli ns oblast je zavladan mir in prosperiteta,....
prinnc
# 26.04.2014 ob 09:27
Opustošenje, ki v končni računici ni imelo smisla

kakorkoli se sliši kruto je zapisana navedba tipičen produkt poštenega in dobronamernega človeka s katerim se identificira večina prebivalstva.
Seveda se z njo strinjam a stvar nikakor ni tako enoplastna saj v takšnih zgodbah ogromno ljudi profitira.

Medtem ko mediji s svojimi moraliziranji vplivajo zgolj na povprečnega nepomembnega državljana se mnogo oseb ukvarja s tisto pravo računico, ki jo takšni dogodki prinesejo in ga tudi sponzorirajo, podpihujejo ter načrtno netijo sovraštvo in plenijo vse kar jim je na dosegu roke.

Morda so tudi tudi zaradi medijskega vpliva državljani postali tako apatični saj so nenehno pod vplivom propagande kako naj bi pošten svet izgledal in imajo izoblikovana merila kaj je družbeno sprejemljivo in pravilno. Toda oni pozabljajo da takšni zapisi prihajajo izpod prstov takih ki so v službi tistih ki svoj kapital širijo v stiski in bolečini drugi a so ob tem popolnoma hladni.

Računice ki jo prinesejo vojne imajo zagotovo:
-mediji
-proizvajalci orožja
-proizvajalci oblek
-države in elite v teh državah
-itd itd

računica je še kako velika samo priznati si je potrebno...in če bodo mediji to naslednjih 50 let tako zavzeto ponavljali kot zapisujejo da računice NI, bomo morda prvič v zgodovini dosegli trenutek ko bomo vsi v svojem bistvu enako pokvarjeni da bomo enakovredno participirali pri tem dobičku.

nenazadnje je smrt vojaka ocenjena na cca 10 000 dolarjev ki jih dobi družina pokojnika in ravno tako kot njegovi svojci občutijo neizmerno bolečino obstaja skupina ljudi ki ob tem občuti neizmerno radost. Torej je računica izjemno pozitivna če na hitro preračunamo prilive in odlive v vseh družbenih sferah. Jasno pa je profit nepravično razdeljen, tako kot v fatamorganskem pravičnem mirnem obdobju.

Prebivalstva je preveč in neizbežno je ponavljanje zgodovine ne glede na to ali jo poznamo ali ne.
JMH
# 26.04.2014 ob 13:27
Bil sem tam. Toliko kosti na enem mestu v življenju nisem videl. Grozljivo. Tudi morja belih križev se še dobro spomnim. Sicer pa je bilo pred 15 leti zelo lepo urejeno. Sploh stopnišče v stolpu se mi je strašansko dopadlo.

Ob takih prizorih se res vprašaš, ali so ti ljudje res morali dat svoja življenja za to, da ga mi tako serjemo?



*One love*
Icho
# 05.09.2014 ob 08:51
Lepa zbirka slik. Morda bi dodal (se opravičujem, če sem spregledal), območje je bilo dvakrat prizorišče hudih bojev. Američani denimo z bitko za Verdun nimajo nobene veze. Jih še ni bilo v Evropi, ko se je končala. Njihovo pokopališče je povezano z bitko v Argonskih gozdovih leta 1918.
Kraj obiskal letos. Še vedno lepo skrbijo zanj. Toplo priporočam, če vas bo neslo od Strassbourga proti Parizu. Ni daleč od poti.
yanker
# 26.04.2014 ob 09:23
Super članek, moti me le edino preveč enakih fotografij, predvsem tiste s komentarjem Spremenjena pokrajina zaradi bitke za Verdun.
JMH
# 26.04.2014 ob 13:33
Vsa zgradba razen stolpa je v bistvu grobnica napolnjena s kostmi. Jasno jih lahko vidiš skozi okno.
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015
Stoletni odmev velike vojne 01:23:45, 18.06.2015