Iz osebnih arhivov
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 37 glasov Ocenite to novico!
Edinost
Zapis v časopisu Edinost, v katerem je skušala družina Jerkič poiskati svoja Franca in Kristjana, zgovorno pove o številnih usodah fantov, ki so jih na začetku vojne poslali na fronto v Galicijo, od tam pa se še leta, morda celo nikoli, niso vrnili. Družine niso obupale in so svoje najbližje iskale še leta po koncu vojne. Tako nad zapisom, ki poizveduje o bratih Jerkič vidimo še enega, v katerem iščejo Lenarda Vrčona, prav tako doma iz Dobravelj. Foto: Dlib
Franc Jerkič
Franc Jerkič je bil mobiliziran na začetku dvajsetih let, domov pa se je vrnil skoraj sedem let starejši. Foto: Iz družinskega arhiva Jerneja Krečiča

Dodaj v

Na bojišče v Galicijo in šele po šestih letih domov

Iz vaših arhivov
5. november 2014 ob 06:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Poglej, kako je nesmiselna ta vojna, mogoče sem te ravno jaz ustrelil, zdaj pa oba tukaj skupaj leživa," je med prvo svetovno vojno neki ruski vojak dejal Francu Jerkiču, ko so ga kot vojnega ujetnika prepeljali na okrevanje v bolnišnico v Moskvi.

Franc Jerkič, eden številnih slovenskih fantov, ki so se med prvo svetovno vojno znašli na za marsikoga usodnem galicijskem bojišču, je o dogodku pripovedoval svojim otrokom in zgovorne besede ruskega vojaka so ostale zakoreninjene v njihovi zavesti. Tudi Frančev pravnuk Jernej Krečič je večkrat slišal o tistem času in pradedovo zgodbo delil z nami.

Franc je večkrat pripovedoval tudi o krvavih bojih v oddaljeni Galiciji, ki jo je zapustil s prestreljeno desno ramo. A če je za marsikaterega vojaka vojna rana pomenila srečo v nesreči in mu je zagotovila vrnitev domov, je do Frančevega prihoda na domača tla preteklo še kar nekaj let.

Na ladijskem krovu do Indije
Franc Jerkič, po domače Matičkov, se je rodil leta 1893 v Dobravljah v Vipavski dolini. Kot je pripovedoval njegov sin Vladimir, ga je novica o mobilizaciji že v prvem letu vojne dosegla med vsakodnevnimi kmečkimi opravili na polju. S številnimi drugimi vojaki iz slovenskih dežel se je kot avstro-ogrski vojak boril na vzhodni fronti. Udeležil se je prvih spopadov v Galiciji, boje pa končal ranjen in nato zajet. Podrobnosti o tem, kaj se je s Francem dogajalo v ujetništvu, niso znane. Pripovedoval je o tem, kako je večino časa pomagal pri ruskih kmetih, se pridružil prostovoljskemu polku v mestu Tomsk v Sibiriji in se po koncu vojne umikal na dolgi poti proti vzhodu do pristanišča Vladivostok. Večkrat se je spominjal plovbe mimo Kitajske in Indije ter življenja na prenatrpani ladji in tega, kako je praktično vso pot prebil na ladijskem krovu.

29. maja 1920 Franca omenja časnik Edinost: "Kdor bi kaj vedel o bratih Francu in Kristjanu Jerkiču (Franc se je nahajal pri I Jugoslovenskem polku 9 četa, Tomsk. Sibirija (Nagnov) Rusija, o Kristjanu pa sploh ni glasu že 5 let.), se vljudno naproša, da sporoči na naslov: Ivanka Jerkič, Dobravlje št. 40, pošta Cesta sv. Križ." Tega leta se je Franc končno vrnil domov. Kmalu se je poročil in konec leta 1922 se mu je v zakonu z ženo Frančiško rodila Ivana Marija (babica Jerneja Krečiča) ter pozneje še sinova Vladimir in Slavko. Preostanek življenja je preživel v domačih Dobravljah. Umrl je leta 1961.

Negotova pa ostaja usoda Frančevega brata Kristjana, za katerega se je govorilo, da je padel v bojih na Karpatih, mati Ivanka pa je v časopisju za njim poizvedovala še leta po vojni.

Imate tudi vi pisma, razglednice, fotografije, zgodbe iz obdobja 1. svet. vojne? Vabljeni, da jih delite z nami. vojna@rtvslo.si
M. K.
Prijavi napako
Komentarji
koristni
# 05.11.2014 ob 07:20
Poglej, kako je nesmiselna ta vojna, mogoče sem te ravno jaz ustrelil, zdaj pa oba tukaj skupaj leživa

In to velja za vsako vojno.
Naj se tepejo tisti, ki so vojno zakuhali.
DE(j)MOKRA(s)T
# 05.11.2014 ob 08:01
Ne vem kako je narod tako nor, da gre korakat v vojne, v ozadju pa politiki nazdravljajo s šampanjci in si orožarji manejo roke.
nimivseeno1
# 05.11.2014 ob 08:55
Ljudsvto je proti vojni. Privatnim bankirjem pa kar ustreza.

Sekretar McNamara je priznal, da napada v Tonkinovem zalivu ni bilo. To je tisti zaliv, ki je bil povod za vojno v Vietnamu.
Kekec99
# 05.11.2014 ob 08:31
Vsaka vojna je nesmiselna, žal je pa tudi velik posel ki se mu mnogi nočejo odpovedati.
313
# 05.11.2014 ob 09:26
Tudi Balašević je spesnil čudovito pesem v zvezi z Galicijo:

http://www.youtube.com/watch?v=_86lv3fd3
9Q
PFK
# 12.11.2014 ob 14:16
Fotografija(pravega) Josipa Broza Tita v uniformi AO vojske.Pripadnik "Vrazje divizije" ki je vojskovala Mačvi in Sremu kjer o se zgodili hudi zlocini nad civilnim prebivalstvom s strani vojkse AO monarhije.

Tito strelja na Srbe:
https://fbcdn-sphotos-h-a.akamaihd.net/hphotos-ak-xfp1/v/t1.0-9/10606224_10204529325824869_56817742827
91290050_n.jpg?oh=d047447ead79496a199493
ff6d46dee8&oe=54D6648B&__gda__=1
427778798_eee106af0c9bec07a3c4716b2b1948
5c
Kemik
# 05.11.2014 ob 12:25
Največja napaka sodobnih vojn se mi zdi, da so politiki, ki so te vojne zakuhali, najbolj zaščiteni med vsemi in je najmanjša možnost, da bodo v vojni ubiti, medtem ko med vojno umre ogromno tistih povsem nedolžnih tako vojakov kot civilistov, ki niso imeli s tem nobene veze in so bili prisilno mobilizirani ali pa so se mobilizaciji uprli in postali dezerterji. Koliko šele v vojnah umre nedolžnih žensk in otrok ...

Sploh v antičnih in kdaj tudi srednjeveških vojnah je bilo vsaj tako, da so bili voditelji večkrat v prvih vrstah na bojiščih in so sami najbolj tvegali življenje ter pokazali, da jim je res vredno služiti in se boriti za njihov prav, ker tudi sami odgovarjajo za to. Prav tako pa so bile vojne pozicijske in so se vojaki poklali le med seboj, niso pa s tem nikakor ogrožali civilistov in ostalih nedolžnih ljudi. Orožja so bila takšna, da se je moralo priti nujno v bližnji stik z drugim vojakom in ga recimo zabosti z mečem in kakorkoli drugače udariti s pestjo, danes pa lahko že vsak boječ vojak ustreli s pištolo kot v kakšni računalniški igrici in tako pobije veliko ljudi, ki jih sploh ne opazijo, isto razni gverilci profesionalne vojake, tako da se je v bistvu profesionalnost vojakov kar nekoliko znižala proti temu, kako so morali biti vojaki izjemno sposobni z mečem, ježo konja, kondicijo in podobnim, da so bili najboljši vojaki, zaradi česar je tako vedno profesionalna vojska zmagala proti kmetom z raznimi kmečkimi orožji. Danes je drugače, važna je samo številčnost, saj lahko že normalni ljudje z orožjem v veliki meri uničijo profesionalne vojake in jih brez problema ubijejo. Edino, kar ima pri profesionalni vojski danes kolikor tolikšno moč proti navadnim ljudem, so razni tanki in streljanje iz njih, sami si ne upajo priti več ven med ljudi kar tako.

Tako da se mi zdi, da v teh časih se dejansko vojna kaže kot nekaj povsem brezpredmetnega in naj bo vodilo vseh, da se reši stvari po čimbolj mirni poti, tudi glede reform države in ne s kakšnimi nasilnimi protesti.
TV in RA arhiv
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Izbor