Prva svetovna vojna
(4)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 28 glasov Ocenite to novico!
Anton Kosi (1864-1945).
Anton Kosi (1864-1945). Foto: Dlib
Središče
Anton Kosi je bil ravnatelj šole v Središču ob Dravi. Načrt iz publikacije Trg Središče avtorja Franca Kovačiča. Foto: Dlib
       Meni se ne zdi prav, da sovražijo Nemci Angleže, kajti če bi se ljudje zmiraj tako sovražili, tedaj bi ne bilo dobro na svetu.       
Begunci
To je bil čas, ko so bili šolarji zaradi vojne in surovosti, ki so jih seveda zakrivili odrasli, prikrajšani za razigrana doživetja vesele in brezskrbne mladosti. Foto: Iz razstave 1915 - Ženske v zaledju soške fronte

Dodaj v

Nespodobno "preimenovanje" neke nemške zadevice

Po sledi stare ankete med šolarji na Štajerskem
24. junij 2017 ob 12:17
Ljubljana - MMC RTV SLO

Kakor mnogi učitelji tedanje dobe je bil tudi Anton Kosi, nadučitelj (danes bi rekli ravnatelj) šole v Središču ob Dravi, vsesplošno nadarjen mož. Poleg svojega osnovnega poklica je namreč razvil še mnoge druge dejavnosti, predvsem na področju kulture. Bil je zbiralec narodnih pripovedi, zborovodja, pisatelj, skladatelj, urednik in založnik.

Pri svojih učencih je bil dokaj priljubljen, tudi zato, ker se je izjemno trudil, da bi v neuke glave vtepel čim več koristne šolske snovi. Z otroki pa je tako rad pokramljal tudi o stvareh, ki sicer niso spadale v obseg suhoparnega šolskega načrta, ki so si ga izmislili na cesarskem Dunaju.

Nenavadna pobuda graščaka Hitzeja
Ko se je poleti 1914 začela prva svetovna vojna, je Kos, ki je januarja tega leta dopolnil petdeset let, začel vestno spremljati tudi dogodke na bojnem polju. Prebiral pa ni samo slovenskih časopisov, pač pa je posegal še po nemških, ki se jih je na spodnjem Štajerskem dalo dobiti brez težav. Ni čudno torej, da so bili njegovi učenci, ki so se jeseni vrnili v šolske klopi, že kmalu na tekočem z vsemi dogodki vojnega časa.

In tako je naneslo, da je prizadevni Kosi lepega dne v začetku leta 1915 učencem spet pripovedoval o nekem primeru, ki se je tedaj zgodil v Nemčiji. O zadevi je pisal Arbeiter Zeitung, po slovensko: časopis za delavce. Kratka novica je obravnavala graščaka Hitzeja iz Frauendorfa, ki je svojim znancem poslal pismo, v katerem pravi: "Jaz sem, po pobudi rojakov, v svojem poljedelskem obratu krstil svoje gnojišče za "Angleža". Nemški rodoljubi, nemški vojaki, storite vsi tako, imenujte svoje gnojišče odslej "Anglež" in skrbite, da mu ostane to ime, da se bodo naši rodovi trajno spominjali najslabšega naroda, ki ga nosi zemlja."

Nepričakovan odmev
Hitzejeva pobuda se je neverjetno hitro prijela, tako da so vsebino pisma razpečavali tudi občinski uslužbenci tamkajšnjega okraja. Vzporedno s tem pa je tudi prebivalstvo dobilo letake, ki naj bi jih nalepili na svojih dvoriščih. Na njih je pisalo: "Gnojišče se odslej imenuje 'Anglež' in naj se imenuje vse čase tako."

Poleg tega pa je bilo tovrstno besedilo nalepljeno tudi na deski za službena naznanila in sprevodnike dotične železniške postaje. Ne gre se torej čuditi, da je pobuda že kaj kmalu doživela poseben odmev. Okrajni list Cottbuser Anzeiger je namreč objavil oglas, ki se je glasil: "Prodam 'Angleža' (kup gnoja) za 5 mark." Podpisan je bil neki Fuchs iz Stroebitza.

Uradno priporočilo
Ker je bilo že prej, ob mobilizaciji konec julija, po vseh vpletenih državah izraženega veliko besa do vojaških nasprotnikov in se je sovraštvo v avgustu še stopnjevalo, je avstrijsko ministrstvo za uk in bogočastje 7. septembra, torej še pred tedanjim začetkom šolanja, izdalo poseben odlok, ki je svetoval, naj bi učitelji odraščajočo mladino skušali odvrniti od premočnih čustev in zanikanja prednosti ali kulturne vrednosti bojnih nasprotnikov. Učitelji so potem vsak po svoje to skušali razložiti svojim učencem, kar pa ni bilo lahko, saj je marsikateri otrok tedaj na bojišču že izgubil svojega očeta ali brata.

Angleški greh
Sovraštva pa se seveda ni dalo preprečiti. Zanimivo je, da se je graščak Hitze tako nespodobno spravil na Angleže, ko pa so imeli Nemci bližje dva druga sovražnika mejaša: Francoze, s katerimi so se spopadli že v letih 1870/71, in Ruse.

Angleži pa so se v vojno z Nemci vpletli le zaradi obrambe Belgije:
Ker namreč Kraljevina Srbija ni ugodila zahtevam avstrijskih oblasti, ki so bile izrečene v posebnem ultimatu, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 tej državi napovedala vojno. Njena zaveznica Nemčija pa je 1. avgusta napovedala vojno Rusiji, 3. avgusta pa še Franciji. Ker ji nevtralna Belgija ni dovolila prostega prehoda, je Nemčija 4. avgusta prekoračila njeno mejo in se usmerila proti francoskemu ozemlju. To pa ni bilo všeč Angliji, ki je bila varuhinja belgijske nevtralnosti, zato ji je ta še istega dne napovedala vojno. In bojni ples v Evropi se je začel …

Kosijevi vprašanji mladim šolarjem
Ker je bil vestni nadučitelj Anton Kosi na tekočem s položajem na fronti in je o njih sproti obveščal svoje učence, se je tudi ob novici iz Arbeiter Zeitunga odločil o tem seznaniti svoje učence in jih povprašati za njihovo mnenje.

Po kratki predstavitvi dogodka jim je tako postavil dvoje vprašanj: "Ali je prav, da prebivalci Nemčije tako zelo sovražijo Angleže, in ali je prav, da je graščak Hitze svoje gnojišče krstil za 'Angleža'."

Zahteval pa je tudi, naj utemeljijo, "zakaj je in zakaj to ni prav". Da bi šolarjem nekoliko olajšal razmišljanje, jih je še enkrat spomnil na neki članek, ki so ga tudi že obravnavali, in je govoril o tem, kako so sestradani francoski vojaki kupili kos salame od nemških vojakov iz nasprotnega strelskega jarka. Poudaril je tudi, da se Nemci in Francozi na bojišču prijateljsko družijo med seboj, kadar nimajo povelja za napad.

Take in drugačne iskrice
Nadučiteljevi želji se je odzvalo 53 šolarjev, ki so svoja mnenja zapisali na lističe. Vrli Kosi je bil prepričan, da bodo vsi, brez izjeme, obsojali neokusno ravnanje nemškega graščaka in njegovih rojakov. Ob prebiranju zapisov pa je bil močno razočaran, kajti le 12 učencev je Hitzejevo ravnanje obsojalo, kar 41 učencev pa se je z njim popolnoma strinjalo.

Proti Angležem
Poglejmo nekaj šolarskih mnenj, ki govorijo v Hitzejev prid.

1. Meni se zdi prav, da Nemci tako zelo sovražijo Angleže in da je graščak Hitze krstil gnojišče za Angleža, ker Angleži tudi Nemce sovražijo in jim zavidajo zaradi kupčije in obrtnosti.

2. Prav je, da Nemci črte Angleže, ker so ti povzročili s svojim "jalom" zaradi močno razvite nemške obrtnosti svetovno vojsko.

3. Jaz odobravam ravnanje Nemcev napram Angležem, ker so Angleži tudi naši sovražniki.

4. Meni se zdi prav, da črtijo Nemci Angleže in da je Hitze krstil gnoj za "Angleža", ker ako Anglija ne bi začela vojne z Nemci, bi ti že morebiti "pretirali" Francoze iz Pariza in Ruse iz Varšave.

5. Meni je prav po volji, da Nemci sovražijo tako zelo Angleže, ker Angleži gotovo tudi Nemce zaničujejo in ker je Anglež Nemcem napovedal vojno.

6. Po mojem mnenju je prav, da sovražijo Nemci Angleže, ker je moralo mnogo nemških junakov umreti zaradi hudega sovražnika Angleža. Sicer pa sovraštvo ne bo trajalo do konca dni, ampak le tako dolgo, da vojska mine.

7. Meni se zdi prav, da Nemci tako zelo sovražijo Angleže, in sicer 1. zato, ker tudi Angleži Nemce že od one dobe črte, ko so ti začeli z njimi v obrti tekmovati, in 2., ker so tudi Angleži v zvezi s Srbi, ki so umorili našega prestolonaslednika.

8. Odobravam sovraštvo Nemcev do Angležev zato, ker so Angleži povzročili svetovno vojno, brez katere bi lahko bili, in ker hočejo Angleži nas in Nemce izstradati.

9. Angleži so sami krivi, da jih Nemci sovražijo, zakaj pa so napovedali Nemcem vojsko. Nemci bi lahko sedaj nam Avstrijcem pomagali, pa se morajo z Angležem bojevati.

10. Zakaj se pa vtika Anglež v vojsko? Ko bi se Angleži ne bili vtaknili v vojni ples, bi Nemci in Avstrijci že davno uničili Ruse in Francoze. Srbov in Črnogorcev pa ne jemljemo v poštev. Ta vojska bi se lahko vršila brez Angležev.

11. Po mojem mnenju je prav, da imajo Nemci gnoj za "Angleža" zato, ker je Anglija po morju blago po ceni dobivala, drugim državam pa drago prodavala.

12. Odobravam zato sovraštvo Nemcev do Angležev, ker ti ne dovolijo Nemcem dovažanje žita iz drugih nepristranskih držav.

13. Odobravam postopanje Nemcev napram Angležem zaradi tega, ker Angleži morebiti tudi Nemce tako sovražijo in svoj gnoj za Nemca krstijo.

14. Nemci so prej kupovali blago pri Angležih, sedaj ga pa sami izdelujejo. To Angležem ni prav, zato so Nemčiji napovedali vojsko, ker jo zavidajo zavoljo napredka.

O zavisti Anglije zaradi nemškega napredka potem govori še preostalih 27 odgovorov, ki odobravajo sovraštvo med obema narodoma.

Obsodbe Hitzeja
Angležem v bran pa se je postavilo le dvanajst povprašanih učencev šole v Središču ob Dravi. Podajamo nekaj njihovih odgovorov:

1. Meni se ne zdi prav, da Nemci tako zelo sovražijo Angleže in da je graščak Hitze krstil svoje gnojišče za Angleža, ker Angleži kot narod niso krivi, da je nastala vojska.

2. Ni prav, da je graščak H. krstil gnojišče za "Angleža", ker so Angleži tudi ljudje.

3. Po mojem mnenju ni prav, da Nemci tako močno črte Angleže in da je H. krstil prostor za gnoj na ime "Anglež", saj Angleži gotovo svojih gnojišč nimajo za "Nemce", kar bi ravno tako lahko storili.

4. Ni prav, da Nemci sovražijo Angleže, ker se morajo vsi ljudje med seboj ljubiti in si dobro želeti.

5. Moje mnenje je, da to ni prav, da prebivalci Nemčije sovražijo Angleže in da je graščak H. krstil gnojišče za "Angleža", zato ne, ker ljudje niso gnojišče in ker je Bog ustvaril človeka po svoji podobi, ne pa po podobi gnojišča.

6. Meni se ne zdi prav, da sovražijo Nemci Angleže, kajti če bi se ljudje zmiraj tako sovražili, tedaj bi ne bilo dobro na svetu.

7. Če se bodo Nemci in Angleži vedno tako močno sovražili, tedaj še ne bo tako hitro konec vojske, mi pa že vsi tako močno čakamo na mir ...

Za javnost
"Razvidno je iz vseh teh odgovorov, da otroci mislijo, kar je gotovo dobro znamenje", je ob prebiranju lističev zapisal nadučitelj Kosi. Mnenja preprostih šolarjev so se mu zdela izredno zanimiva, tako da je sklenil o tem obvestiti tudi druge učitelje.

Prva priložnost za to je nastopila že 4. marca 1915, ko je bilo napovedano zborovanje učiteljskega društva za ormoški okraj. Zanj je Kosi pripravil predavanje "Sedanja vojna in ljudska šola". Svojim stanovskim tovarišem se je najprej pohvalil, kako učence redno obvešča o vojnem dogajanju, nato pa dodal še zgodbo o nemškem "preimenovanju" angleških nasprotnikov.

A tudi to mu ni bilo dovolj. O tem, kako so se opredelili njegovi učenci, je meseca maja pisal še v učiteljskem glasilu Popotnik in nam tako ohranil spomin na kruti čas pred stotimi leti. Čas, ko so bili šolarji zaradi vojne in surovosti, ki so jih seveda zakrivili odrasli, prikrajšani za razigrana doživetja vesele in brezskrbne mladosti.

Andrej Mrak
Prijavi napako
Komentarji
GeorgeB
# 24.06.2017 ob 12:33
Prodam kup kravjega SDS za 5 EUR...
u qratz
# 24.06.2017 ob 14:31
..drag si..
cocker
# 28.06.2017 ob 11:39
SDS-ov ima dobro ceno. Z levim ne vemo kam, je na vskakm voglau ?
Če smo že pri tej tematiki :)
Kaj vse bi povedal ta ravnatelj učencem še o 2 svetovni vojni. Ne le tisto, kar so v Beogradu naročil in dal naši sekretarji v učbenike. :)
KimJanJanša
# 24.06.2017 ob 17:55
A kdo ve kje se dobi uležan, konjski SDS (vsaj tri, štiri leta)?
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015
Stoletni odmev velike vojne 01:23:45, 18.06.2015