O nesmiselnosti vojne danes opozarja vrsta avstro-ogrskih in italijanskih vojaških pokopališč, tudi nemška kostnica, poslednja počivališča vojakov različnih narodov. Foto: MMC / Ana Svenšek
O nesmiselnosti vojne danes opozarja vrsta avstro-ogrskih in italijanskih vojaških pokopališč, tudi nemška kostnica, poslednja počivališča vojakov različnih narodov. Foto: MMC / Ana Svenšek

Gre za območje soškega bojišča prve svetovne vojne, ki je, kot so še zapisali v sporočilu, za seboj pustilo veliko ostalin - vojaških pokopališč, kavern, strelskih jarkov, kostnic, kapel, spomenikov, muzejev na prostem in drugih obeležij, potrebnih ohranitve tudi kot opozorilo prihodnjim generacijam.

Za podpis vloge za vpis je vlada pooblastila veleposlanika, stalnega predstavnika Slovenije pri Unescu, vse postopke in dejavnosti v povezavi s pripravami in predajo dokumentacije pa izvaja in usklajuje ministrstvo za kulturo.

Unescov poskusni seznam je pregled spomenikov oziroma območij, katere država podpisnica konvencije ocenjuje, da bi v prihodnosti lahko kandidirali za vpis na seznam svetovne dediščine, prav tako je obvezna stopnja v nominacijskem procesu.

Trije zapisi uspešni, na poskusnem seznamu šest enot
Na Unescovem seznamu svetovne dediščine ima Slovenija zdaj vpisane Škocjanske jame, kolišča na Ljubljanskem barju v okviru serijske transnacionalne nominacije Prazgodovinska kolišča okoli Alp in tehniško dediščino v Idriji kot del serijske transnacionalne nominacije Dediščina živega srebra - Almaden in Idrija.

Na poskusnem seznamu pa ima trenutno vpisanih šest enot iz Slovenije - Klasični kras, Fužinske planine v Bohinju, Partizansko bolnico Franja, bukove gozdove in nadčasovno humano arhitekturo Jožeta Plečnika v Ljubljani in Pragi. Za tri od teh so oddani ali v pripravi dosjeji nominacije za vpis na seznam svetovne dediščine.