Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
“Ko sem bil mlad, sem mislil, da bom kot politik najlažje spremenil družbo. Potem sem se hitro naučil, da imajo tudi politiki veliko omejitev.”
Zato se je odločil, da bo njegov prispevek k družbi raje akademski. Najprej je sicer hotel specializirati zgodovino nacizma, a ga je profesor na Univerzi Columbia v New Yorku prepričal, da bo imel več priložnosti s takrat manj oblegano temo – Habsburžani. Kot strokovnjak danes najpogosteje odgovarja na vprašanje, kaj bi se lahko današnja EU naučila od Avstro-Ogrske.
Če že iščemo kak zgled v Avstro-Ogrski, je bila to država, ki je relativno uspešno delovala in shajala z različnimi jeziki. S knjigo o Habsburžanih sem hotel pokazati, da so ljudje takrat živeli pod istimi institucijami, da so imeli veliko skupnega in to, kar so imeli skupnega, so tudi razumeli. Veliko današnjih Evropejcev žal nima predstave, zakaj je EU za njih sploh dobra.
Poleg zgodovine na Evropski univerzi v Firencah Judson predava tudi predmet Spol in seksualnost.
“Določeni načini življenja naj bi ogrožali večino, saj manjšina dobiva pravice. Velja za vse mogoče družbene skupine. Od spolnih, do danes tako aktualnih migrantov. Ko denimo danes govorimo o migracijah, tako kompleksnega vprašanja seveda ne morete poenostaviti zgolj z vzkliki, da gre za invazijo v Evropo.”
714 epizod
Predstavljamo čisto navadne nenavadne ljudi. Denimo take, ki se učijo estonščine, ali one, ki redijo severne jelene, med dopustom razvažajo pice v Bruslju.
Dr. Pieter Judson je svetovno priznan ameriški zgodovinar, rojen na Nizozemskem, ki je sprva imel za zgodovinarja nenavadne ambicije, hotel je postati politik.
“Ko sem bil mlad, sem mislil, da bom kot politik najlažje spremenil družbo. Potem sem se hitro naučil, da imajo tudi politiki veliko omejitev.”
Zato se je odločil, da bo njegov prispevek k družbi raje akademski. Najprej je sicer hotel specializirati zgodovino nacizma, a ga je profesor na Univerzi Columbia v New Yorku prepričal, da bo imel več priložnosti s takrat manj oblegano temo – Habsburžani. Kot strokovnjak danes najpogosteje odgovarja na vprašanje, kaj bi se lahko današnja EU naučila od Avstro-Ogrske.
Če že iščemo kak zgled v Avstro-Ogrski, je bila to država, ki je relativno uspešno delovala in shajala z različnimi jeziki. S knjigo o Habsburžanih sem hotel pokazati, da so ljudje takrat živeli pod istimi institucijami, da so imeli veliko skupnega in to, kar so imeli skupnega, so tudi razumeli. Veliko današnjih Evropejcev žal nima predstave, zakaj je EU za njih sploh dobra.
Poleg zgodovine na Evropski univerzi v Firencah Judson predava tudi predmet Spol in seksualnost.
“Določeni načini življenja naj bi ogrožali večino, saj manjšina dobiva pravice. Velja za vse mogoče družbene skupine. Od spolnih, do danes tako aktualnih migrantov. Ko denimo danes govorimo o migracijah, tako kompleksnega vprašanja seveda ne morete poenostaviti zgolj z vzkliki, da gre za invazijo v Evropo.”
Kate Wagner je ameriška novinarka in pisateljica, ki se je navdušila nad kolesarstvom in Slovenijo.
Med letoma 2003 in 2009 je bil Thierry Vissol svetovalec Evropske komisije o avdiovizualni politiki, kljub več kot 30-letni karieri svoje funkcije ni nikoli razumel strogo uradniško.
Sogovornik je v mladosti na srednjih valovih poslušal Radio Slovenija, ki se ga je slišalo tudi v Stuttgartu. Takrat se je odločil, da bo delal na radiu.
David Fricker je na ukrajinsko-madžarsko mejo pripeljal avtobus s tri tisoč plišastimi igračkami, ki jih na železniški postaji deli med ukrajinske otroke.
Klaus Unterberger v Avstriji, pa tudi širše, velja za velikana javnih medijev, saj praktično svojo celotno kariero dela na avstrijski javni radioteleviziji ORF.
Matthew Caruana Galizia je malteški novinar, sin umorjene Daphne Caruana Galzia.
"Želimo si ostati v svoji državi in govoriti svoj jezik kot del Evropske unije," pravi tolmačka in kulturnica Kateryna Rietz-Rakul.
Okoljevarstvenik, raziskovalec, aktivist, fotograf potuje po naši modri krogli in dokumentira posledice podnebnih sprememb, ki se po njegovem najbolj očitno kažejo na izginjajočih ledenikih.
Režiserka Eliza Kubarska je v enem svojih dokumentarnih filmov v ospredje postavila družino Šerpe Ngada in to, kako tam gledajo na ekstremne alpinistične odprave.
Islandski filmski in gledališki igralec Hilmir Snær Guðnason o tem, zakaj na Islandiji ni nujno, da imajo pravljice srečen konec, o podnebnih spremembah, in o filmu Jagnje.
Alpski smučar Aksel Lund Svindal, najstarejši smukaški zmagovalec v zgodovini olimpijskih iger, o uspešni karieri, številnih poškodbah, razlogih za upokojitev in športnih vrednotah, ki so pomembne za svet.
Avstralski umetnik Colin Black se je povsem posvetil zvoku. O Ljubljani pred Parizom, dojemanju njegovega dela in mednarodnih nagradah.
Deskar na snegu Jasey Jay Anderson: Ker si vedno praviš, da lahko nekaj dosežeš, a zato ni nobenega zagotovila, dokler ne poskusiš.
Ana Salazar Torrez je bolivijska umetnica, ki je skupaj z gledališko skupino Teatro Trono novembra obiskala Slovenijo v okviru šeste nacionalne konference globalnega učenja, ki je letos nosila pomenljiv naslov Onkraj mehurčka. Ana živi v mestu El Alto, ki leži v Andih na 4000 metrih nadmorske višine.
Gostja je Kolumbijka Giovanna Paola Severino Gutierrez, predsednica Društva Latinoameričanov v Sloveniji.
Natalie Kauther in Adrian Pollmann sta prva nemška veleposlanika, ki delo opravljata izmenično.
Nemški stripar, risar in ilustrator Patrick Wirbeleit piše in ilustrira otroške knjige ter ustvarja stripe za otroke.
Današnja sogovornica je Tajka, ki obožuje slovensko naravo in kulinariko. Veliko potuje in trenutke lovi v fotografski objektiv.
Najuspešnejši nemški smučar Felix Neureuther je kar 13-krat stal na najvišji stopnički tekem svetovnega pokala, pohvali pa se lahko tudi s petimi odličji s svetovnih prvenstev. Kot zanimivost – svojo prvo tekmo svetovnega pokala je odsmučal prav pri nas v Kranjski Gori. V svojem domu nima osvojenih medalj in pokalov, saj pravi, da mu več pomenijo spomini s tekem in občutki, ki jih je doživljal ob zmagah in porazih.
Neveljaven email naslov