Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako se bo v dobrem in slabem svet spremenil zaradi izrednih zmogljivosti nove tehnologije
Vsake toliko se pojavijo nove tehnologije – na primer tisk, parni stroj ali motor z notranji izgorevanjem –, ki zmorejo v temeljih spremeniti svet. V pravkar minulem letu se je na številnih področjih pokazala izredna moč umetne inteligence. Ne le da uspešno razbira naš okus in življenjski slog ter nam nato ponuja, kaj vse bi nemara želeli kupiti, vse učinkoviteje tudi oblikuje naš pogled na svet in, kot vemo vsaj od zadnje ameriške predsedniške kampanje, lahko celo vpliva na izid volitev. Tako niso redke napovedi, da bo prav raba umetne inteligence že v bližnji prihodnosti določila, v kakšnem svetu bomo živeli jutri. Nevarnosti, da utegne biti ta novi svet vse prej kot krasen, ne manjka.
Večinoma nam niti ni prav jasno, kaj pravzaprav je umetna inteligenca. Vsekakor ima nekoliko zlovešče ime in zato v ljudeh zbuja najrazličnejše asociacije. Toda daleč od tega, da bi umetna inteligenca delovala samostojno. V prvi vrsti gre predvsem za orodje, utemeljeno na matematiki in strojnem učenju, s katerim upravljamo ljudje. Drži pa, da številne, izredno zapletene naloge že opravlja bolje od človeka, zaradi česar njenega vpliva na današnjo družbo ne gre podcenjevati. »Danes lahko umetna inteligenca vozi avto, trguje na borzi, nam izbere življenjskega partnerja, poučuje matematiko, svetuje pri nakupih, oblikuje treninge vrhunskih športnikov, samostojno upravlja robote na oddaljenih planetih in bere misli,« povzema nekaj nalog umetne inteligence, ki jim je ta že kos bolje od človeka, prof. dr. Blaž Zupan z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, kjer med drugim vodi skupino, ki razvija Orange, široko uporabljan odprtokodni program za podatkovno rudarjenje.
Principi, na katerih temelji umetna inteligenca, so sicer stari več desetletij in več. Kar je dejansko novo in kar daje umetni inteligenci njeno izjemo moč, so današnji zmogljivi računalniki in neskončne množice digitalnih podatkov, ki jih neprestano puščamo za seboj na svojih poteh po digitalnem svetu. Kaj vse naši pametni telefoni sporočajo o nas, o našem gibanju in zanimanjih, pravzaprav ne vemo. Tudi v primeru, ko skrbno na telefonu izključimo vse možnosti sledenja in hranjenja zgodovine, ki nam jih aparat sploh da na izbiro, se s tem digitalnemu nadzoru nismo povsem izognili. Iz sekunde v sekundo tako narašča množica podatkov, ki jih v svojih rokah kopiči le peščica korporacij, kot so Google, Facebook, Amazon in podobne. Na tej podlagi lahko umetna inteligenca razbira nazore in prepričanja vsakega posameznika in nanj vpliva, ne da bi se človek tega sploh zavedal.
To med drugim pomeni, da sta se tudi pravna država in demokratična ureditev, temeljni moderni instituciji, znašli na izredno majavi podlagi. Slonita namreč na predpostavki, da se ljudje odločajo svobodno in da jim je zato mogoče tudi zaupati določeno odgovornost. Da skratka ogovarjajo za svoja dejanja in da se na volitvah samostojno odločajo. »Vemo, da se umetna inteligenca zlasti intenzivno razvija na področju političnega marketinga. V zadnjem času smo lahko brali, kako so tehnološko podprte agencije pomagale režirati volilno kampanjo, tako da so zmanipulirale razpoloženje volivcev in zagotovile zmago tistemu, ki jih je najel. Vprašanje je, kam nas to vodi, oziroma konkretneje, ali je sploh upravičeno, da še imamo demokracijo in volilno pravico, če svojih volilnih odločitev nismo zmožni svobodno in racionalno nadzorovati in nanje vplivajo zunanji dejavniki.« izpostavlja sociolog doc. dr. Gorazd Kovačič. Dodaja sicer, da so tovrstna tveganja seveda obstajala že prej, da pa se je šele z rabo umetne inteligence začelo jasno kazati, na kako številnih področjih smo načeloma lahko marionete pod vplivom zunanjih sil.
Le malo ljudi se namreč zaveda, da Google v prvi vrsti ni brskalnik, kot se nam, običajnim uporabnikom kaže, ampak predvsem zbiralnik informacij o tem, kaj njegove uporabnike zanima. Strani, ki nam jih pokaže, so izbrane na podlagi tega, kdo smo. Kajti Google to, kdo smo in kaj nas zanima, zelo dobro ve, poudarja Blaž Zupan. Prav tako je s pomočjo umetne inteligence zelo preprosto doseči, da zadetki, s katerimi nam Google postreže, prikažejo določeno osebo v nekoliko bolj pozitivni ali pa negativni luči. Če naivno mislimo, da je Google naše nevtralno okno v svet, smo manipulaciji pravzaprav že nasedli.
Zato bi bilo za ohranitev demokratične ureditve koristenje, če bi se pri državljanski vzgoji namesto vrednotam raje posvečali ozadju delovanja ključnih infrastruktur digitaliziranega sveta, meni Gorazd Kovačič. Blaž Zupan pa poudarja, da umetna inteligenca, njeno delovanje in raba le niso tako zapleteni, kot si radi predstavljamo. In tudi v sodobnem svetu je vedenje še vedno močnejše od neznanja.
Za podrobnejša razmišljanja o omenjenih temah, vas vabimo k poslušanju oddaje Intelekta. V njej smo spregovorili tudi o tem, kako utegne umetna inteligenca zdesetkati delovana mesta v storitvenem sektorju in s tem še dodatno okrniti ekonomsko, družbeno in politično moč srednjega razreda v razvitih deželah. Pa tudi o tem, katere vzvode pravzaprav imamo na razpolago, če ne želimo javnega prostora in demokracije kar tako prepustiti na milost in nemilost interesom zasebnih korporacij.
890 epizod
Torkovo dopoldne je rezervirano za soočenje različnih pogledov na aktualne dogodke, ki iz tedna v teden spreminjajo svet, pa tega velikokrat sploh ne opazimo. Gostje Intelekte so ugledni strokovnjaki iz gospodarstva, znanosti, kulture, politike in drugih področij. Oddaja skuša širokemu občinstvu ponuditi kritično mnenje o ključnih dejavnikih globalnega in lokalnega okolja.
Kako se bo v dobrem in slabem svet spremenil zaradi izrednih zmogljivosti nove tehnologije
Vsake toliko se pojavijo nove tehnologije – na primer tisk, parni stroj ali motor z notranji izgorevanjem –, ki zmorejo v temeljih spremeniti svet. V pravkar minulem letu se je na številnih področjih pokazala izredna moč umetne inteligence. Ne le da uspešno razbira naš okus in življenjski slog ter nam nato ponuja, kaj vse bi nemara želeli kupiti, vse učinkoviteje tudi oblikuje naš pogled na svet in, kot vemo vsaj od zadnje ameriške predsedniške kampanje, lahko celo vpliva na izid volitev. Tako niso redke napovedi, da bo prav raba umetne inteligence že v bližnji prihodnosti določila, v kakšnem svetu bomo živeli jutri. Nevarnosti, da utegne biti ta novi svet vse prej kot krasen, ne manjka.
Večinoma nam niti ni prav jasno, kaj pravzaprav je umetna inteligenca. Vsekakor ima nekoliko zlovešče ime in zato v ljudeh zbuja najrazličnejše asociacije. Toda daleč od tega, da bi umetna inteligenca delovala samostojno. V prvi vrsti gre predvsem za orodje, utemeljeno na matematiki in strojnem učenju, s katerim upravljamo ljudje. Drži pa, da številne, izredno zapletene naloge že opravlja bolje od človeka, zaradi česar njenega vpliva na današnjo družbo ne gre podcenjevati. »Danes lahko umetna inteligenca vozi avto, trguje na borzi, nam izbere življenjskega partnerja, poučuje matematiko, svetuje pri nakupih, oblikuje treninge vrhunskih športnikov, samostojno upravlja robote na oddaljenih planetih in bere misli,« povzema nekaj nalog umetne inteligence, ki jim je ta že kos bolje od človeka, prof. dr. Blaž Zupan z ljubljanske Fakultete za računalništvo in informatiko, kjer med drugim vodi skupino, ki razvija Orange, široko uporabljan odprtokodni program za podatkovno rudarjenje.
Principi, na katerih temelji umetna inteligenca, so sicer stari več desetletij in več. Kar je dejansko novo in kar daje umetni inteligenci njeno izjemo moč, so današnji zmogljivi računalniki in neskončne množice digitalnih podatkov, ki jih neprestano puščamo za seboj na svojih poteh po digitalnem svetu. Kaj vse naši pametni telefoni sporočajo o nas, o našem gibanju in zanimanjih, pravzaprav ne vemo. Tudi v primeru, ko skrbno na telefonu izključimo vse možnosti sledenja in hranjenja zgodovine, ki nam jih aparat sploh da na izbiro, se s tem digitalnemu nadzoru nismo povsem izognili. Iz sekunde v sekundo tako narašča množica podatkov, ki jih v svojih rokah kopiči le peščica korporacij, kot so Google, Facebook, Amazon in podobne. Na tej podlagi lahko umetna inteligenca razbira nazore in prepričanja vsakega posameznika in nanj vpliva, ne da bi se človek tega sploh zavedal.
To med drugim pomeni, da sta se tudi pravna država in demokratična ureditev, temeljni moderni instituciji, znašli na izredno majavi podlagi. Slonita namreč na predpostavki, da se ljudje odločajo svobodno in da jim je zato mogoče tudi zaupati določeno odgovornost. Da skratka ogovarjajo za svoja dejanja in da se na volitvah samostojno odločajo. »Vemo, da se umetna inteligenca zlasti intenzivno razvija na področju političnega marketinga. V zadnjem času smo lahko brali, kako so tehnološko podprte agencije pomagale režirati volilno kampanjo, tako da so zmanipulirale razpoloženje volivcev in zagotovile zmago tistemu, ki jih je najel. Vprašanje je, kam nas to vodi, oziroma konkretneje, ali je sploh upravičeno, da še imamo demokracijo in volilno pravico, če svojih volilnih odločitev nismo zmožni svobodno in racionalno nadzorovati in nanje vplivajo zunanji dejavniki.« izpostavlja sociolog doc. dr. Gorazd Kovačič. Dodaja sicer, da so tovrstna tveganja seveda obstajala že prej, da pa se je šele z rabo umetne inteligence začelo jasno kazati, na kako številnih področjih smo načeloma lahko marionete pod vplivom zunanjih sil.
Le malo ljudi se namreč zaveda, da Google v prvi vrsti ni brskalnik, kot se nam, običajnim uporabnikom kaže, ampak predvsem zbiralnik informacij o tem, kaj njegove uporabnike zanima. Strani, ki nam jih pokaže, so izbrane na podlagi tega, kdo smo. Kajti Google to, kdo smo in kaj nas zanima, zelo dobro ve, poudarja Blaž Zupan. Prav tako je s pomočjo umetne inteligence zelo preprosto doseči, da zadetki, s katerimi nam Google postreže, prikažejo določeno osebo v nekoliko bolj pozitivni ali pa negativni luči. Če naivno mislimo, da je Google naše nevtralno okno v svet, smo manipulaciji pravzaprav že nasedli.
Zato bi bilo za ohranitev demokratične ureditve koristenje, če bi se pri državljanski vzgoji namesto vrednotam raje posvečali ozadju delovanja ključnih infrastruktur digitaliziranega sveta, meni Gorazd Kovačič. Blaž Zupan pa poudarja, da umetna inteligenca, njeno delovanje in raba le niso tako zapleteni, kot si radi predstavljamo. In tudi v sodobnem svetu je vedenje še vedno močnejše od neznanja.
Za podrobnejša razmišljanja o omenjenih temah, vas vabimo k poslušanju oddaje Intelekta. V njej smo spregovorili tudi o tem, kako utegne umetna inteligenca zdesetkati delovana mesta v storitvenem sektorju in s tem še dodatno okrniti ekonomsko, družbeno in politično moč srednjega razreda v razvitih deželah. Pa tudi o tem, katere vzvode pravzaprav imamo na razpolago, če ne želimo javnega prostora in demokracije kar tako prepustiti na milost in nemilost interesom zasebnih korporacij.
Zdravilo Ozempic s pozitivnimi učinki preseneča na vedno novih in novih področjih
Albert Camus: »Usoda in mogoče tudi veličina Kafkovega dela je v tem, da pušča odprte vse možnosti in nobene ne potrjuje.«
Še na začetku 20. stoletja naj bi imela centralno banko le ena tretjina svetovnih držav. Danes si države brez institucije, ki bi imela monopol nad tiskanjem denarja, na take in drugačne načine uravnavala količino denarja v obtoku ter, kot bomo videli, počela še marsikaj drugega, verjetno sploh ne moremo predstavljati. Čeprav so centralne banke danes nepogrešljiva institucija vsake države, špekulacije okrog njihove vloge pa so tudi nadvse priljubljena tema v teorijah zarot, pa v resnici le malo vemo o tem, kaj vse dejansko počnejo, kako se je njihova vloga skozi preteklost spreminjala in kako se utegne preoblikovati v današnjem času, ko smo priča velikim ekonomskim in geopolitičnim spremembam, ki so skozi vso zgodovine vplivale tudi na delovanje teh institucij. Prav teh vprašanj se bomo lotili v tokratni Intelekti, in sicer s pomočjo dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevena Boraka, dr. ekonomske zgodovine Jureta Stojana z Inštituta za strateške rešitve ter ekonomista dr. Urbana Sušnika z NLB Lease&Go. Oddajo je pripravila Alja Zore. Foto: Evropska centralna banka, Wikipedija
V Ljubljani je pretekli teden potekal festival Big Arhitektura, ki je na enem mestu povezal arhitekte, notranje oblikovalce, inženirje, urbaniste, pa tudi odločevalce, investitorje in študente arhitekture. Edinstvena priložnost na enem mestu slišati različne poglede na grajeni prostor in oblikovanje, preveriti odnos politike do prostora ter se seznaniti z inovacijami: tehnološkimi, pa tudi tistimi v razmišljanju. V tokratni Intelekti govorimo o arhitekturnih zgodbah onkraj ustaljenih okvirov, s poudarkom na praksah, ki že v zgodnjih fazah načrtovanja vključujejo končne uporabnike arhitekture in prostora. Intelekto pripravlja Miha Žorž. Gostja in gostje Intelekte so: - arhitekta Blaž Budja in Rok Jereb, Jereb Budja arhitekti - Borbála Marosán, raziskovalka na Centru za inovacije MOME z Univerze za umetnost in oblikovanje Moholy-Nagy v Budimpešti - arhitekt Gregor Mljač, Zavod Big
Mladost je življenjsko obdobje, za katerega so značilne velike spremembe. Odraščanje prinaša nove družbene vloge in burno fizično in psihično dogajanje. Kakšno je danes poslavljanje od otroštva in kako poteka stopanje v odraslost? Koliko je negotovosti? Kaj radosti mlade in kaj jih skrbi? Kakšen je pogled na svet prek zaslonov in aplikacij? Kakšna so tvegana vedenja? Kaj pa duševno zdravje? So mladi v redu ali bi nas moralo skrbeti?
Čeprav so ženske v Sloveniji bolje izobražene kot moški, so še vedno težje zaposljive, zasedajo slabše plačana delovna mesta in težje napredujejo. Tako je skoraj na vseh področjih, tudi v znanosti in v tako imenovanih STEM poklicih. Na STEM študije, STEM je kratica za naravoslovje, tehnologijo, inženirstvo in matematiko, se namreč vpisuje vedno več študentk, delež žensk v teh poklicih in na trgu dela pa je še vedno zelo majhen. O tem, zakaj ženske na svoji poklicni poti ne ostanejo v poklicih, povezanih z naravoslovjem, tehnologijo, inženirstvom in matematiko, s katerimi preprekami se soočajo, kakšne so neformalne ovire za napredovanje žensk, kakšno vlogo imajo družbeno pristranska pričakovanja in spolni stereotipi ter o tem, kaj lahko naredimo za podporo ženskam v znanosti, bodo spregovorile tokratne gostje oddaje prof. dr. Saša Novak, znanstvena svetnica na Odseku za nanostrukturne materiale na Inštitutu Jožef Stefan, svetovalka za komuniciranje znanosti, redna profesorica na Mednarodni podiplomski šoli Jožefa Stefana, prof. dr. Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo, redna profesorica za astronomijo na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici, in dr. Majda Pavlin, raziskovalka na Zavodu za gradbeništvo ter članica društva Mlada akademija.
Vesolje je polno vznemirljivih ugank; samo v naši galaksiji bi, na primer, utegnilo biti okoli 100 milijonov črnih lukenj. Problem je seveda v tem, da jih neposredno ne moremo videti. Izdaja jih predvsem vpliv, ki ga imajo na zvezde, ki so dovolj blizu, da se znajdejo v njihovem gravitacijskem objemu, iz katerega, kot vemo, ni moč pobegniti. A črne luknje še zdaleč niso edini fenomen v vesolju, katerega obstoj lahko zaznamo, izmerimo in izračunamo, ne da bi pri tem imeli kakšne zelo jasne predstave, za kaj pravzaprav gre. Nove in nove raziskave že desetletja potrjujejo, da je običajne snovi, iz katere smo ljudje in Zemlja in planeti pa sonce in vse druge zvezde v vseh stotinah milijard galaksij v vesolju … za pičlih 5 odstotkov. Kar je za nas običajno, je v vesolju tako rekoč izjema. Večino zavzemata t. i. temna snov in temna energija.
Znanstveniki so razvili revolucionarno metodo, kako naposled prebrati zoglenele papirusne zvitke iz knjižnice v starorimskem Herculaneumu, na katerih bi se utegnila skrivati velika izgubljena dela antičnega sveta
Ali naj gre Slovenija po poti Nemčije, Nizozemske, Kanade ...
Po dobrih dveh letih od ruskega napada na Ukrajino se sprašujemo, v kakšem stanju je ruska ekonomija, kako se je Moskva spopadla z obsežnimi zahodnimi sankcijami ter kako vse to vpliva ne le za rusko zmožnost nadaljnjega vojskovanja, ampak tudi na širše preoblikovanje odnosov v svetovnem gospodarstvu
Zemlja se vztrajno segreva in številnim negativnim učinkom podnebnih sprememb se ne da več izogniti. Bi jih bilo mogoče vsaj načrtno upočasniti? Bi morda lahko s podvodnimi pregradami zaščitili ledenike na Antarktiki ali pa s pomočjo delcev žvepla, ki bi jih spustili v atmosfero, odbili del sončeve toplote? To so le nekatere izmed idej, ki so se v zadnjem času porodile v polju tako imenovanega geoinženirina. Ta po eni strani skuša nasloviti nekatere pomembne probleme, ki jih prinašajo podnebne spremembe, in nam takó pridobiti nekaj časa za razogljičenje, po drugi pa strani pa zbuja nelagodnost in številne zadržke.
Evropski parlament je nedavno sprejel Akt o umetni inteligenci, s katerim želi zagotoviti zanesljiv in varen razvoj umetne inteligence, ki bo spoštoval temeljne pravice, hkrati pa podpiral inovacije in zagotovil, da bo Evropa postala vodilna na tem področju. Pa je podjetniško mislenost, ki vodi tehnološki razvoj v okviru podatkovne ekonomije, mogoče uokviriti z načeli pravične, strpne, okoljsko vzdržne in demokratične družbe? Odgovori v tokratni Intelekti, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Odnos zdravilnih rastlin in človeka je res starodaven. Rastline so že od samega nastanka človeka predstavljale prva zdravila. In hrano. Osrednjo vlogo med zdravili so rastline ohranile vse do sredine 20. stoletja, ko so jih začela izpodrivati zdravila pridobljena s kemijsko sintezo. Čeprav jih neposredno, za svoje zdravje in dobro počutje uporabljamo manj kot naši predniki, so čedalje bolj zastopane v številnih farmacevtskih in kozmetičnih izdelkih, trg prehranskih dopolnil raste in prinaša enormne zaslužke. Pa tudi, raziskave kažejo, da je uporaba zdravilnih rastlin med ljudmi še vedno precej razširjena, v Sloveniji naj bi jih uporabljalo kar 72 % prebivalcev. A narava je, tako kot človek, polna protislovij. Lahko oživlja ali pa mori. In tudi zdravil rastlinskega izvora se držita vsaj dva stereotipa – da za resne težave z zdravjem so to prenedolžna zdravila, neučinkovita, »blažev žegen« in pa stereotip, da naravno je edino zdravilno in varno. Tokrat se bomo v Intelekti ukvarjali z zdravilnimi rastlinami v primežu mitov, stereotipov in reševanja življenj. V studio 1. programa Radia Slovenija je avtorica in voidteljica oddaje Liana Buršič zato povabila strokovnjake, ki se vsak na svoj način ukvarjajo z rastlinami: mag. Kaja Kastner Yadav - medn. certif. svetovalka ajurvede, učiteljica joge, ustanoviteljica centra Ajurjoga, predavateljica izobraževanja iz uporabne ajurvede, pisateljica, prof. dr. Samo Kreft - mag. farmacije, redni profesor na Fakulteti za farmacijo, urednik spletnih platform "Lačna Bučka" in "Sodobna fitoterapija", publicist in dr. Tina Mele - doktorica veterinarske medicine, doktorica medicinskih znanosti, zeliščarka, ustanoviteljica spletne šole Zelena čarovnica.
V slovenskih medijih en ženski glas še vedno preglasijo štirje moški. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, le 27 odstotkov pa ženske, kar kaže na to, da so v slovenskih medijih močno prisotni neenakost in škodljivi spolni stereotipi. O tem, zakaj nam v slovenskih medijih svet in družbo v njem še vedno razlagajo pretežno moški in zakaj je to narobe, bomo spregovorili v tokratni Intelekti. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila mag. Marto Kos, Matejo Malnar Štembal iz združenja ONA VE in dr. Alenko Jelen z Univerze Stirling.
Nad staro celino so črni oblaki: Trump poziva Ruse k napadu na članice Nata, ki plačujejo premalo za ameriško zaščito, Macron razmišlja o napotitvi evropskih vojakov v Ukrajino, Putin pa svari pred jedrsko eskalacijo
Zakaj se posameznik aktivira, zapusti varnost ter udobje svojih štirih sten, udobje svojega kavča, se aktivira in se priključi protestirajoči množici
Današnja digitalizirana družba je povsem odvisna od nepregledne množice naprav, ki med seboj komunicirajo in omogočajo, da vsi procesi in vse naše komunikacije potekajo bolj ali manj nemoteno. Temelj, ki to omogoča, so integrirana vezja oziroma, po domače, čipi. Naj gre za najbolj običajno digitalno uro, pralni stroj ali avto, ali pa za pametne telefone, satelite in superračunalnike, takšni ali drugačni čipi so vsepovsod. Toda dostopnost čipov ni samoumevna.
Kaj bi lahko drugi največji južnoameriški državi prinesla izvolitev ekscentričnega samooklicanega anarhokapitalista Javierja Mileia, ki namerava hudo gospodarsko krizo rešiti z obsežno privatizacijo, krčenjem države in ukinitvijo lokalne valute?
Kaj se je resnično dogajalo v vojnem in povojnem času na Primorskem, v Istri in v Dalmaciji ter zakaj so ti tragični dogodki v zadnjih desetletjih postali tako privlačna snov za od zgodovinskih dejstev vedno bolj oddaljeno italijansko politično propagando?
V Ljubljani so na ogled kar tri razstave, ki na različne načine tematizirajo pojavljanje žensk na polju vizualnih umetnosti. Že bežen pogled na umetnostno zgodovino nam pokaže, da umetnice v javnem prostoru in v strokovnem diskurzu niso tako prisotne in prepoznavne kot njihovi moški kolegi. V knjigarnah lahko najdemo kopico monografij moških umetnikov, medtem ko je monografij, posvečenih ženskam, na voljo zgolj peščica. V današnji Intelekti se bomo posvetili vprašanju, ali je umetnostna zgodovina tudi zgodovina patriarhata.
Neveljaven email naslov