Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Švedski pohištveni gigant spomenik zatona slovenske lesnopredelovalne industrije

25.02.2021

Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

Samo v širši osrednjeslovenski regiji so ob propadanju lesnopredelovalne panoge izginila podjetja kot so LIP Radomlje, LIKO Vrhnika ali KLI Logatec.

Naivno bi bilo trditi, da prodajalne švedskega trgovca pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas smo tokrat zavrteli v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečesali razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

"Če začneva v samih začetkih poselitve Ljubljanske kotline, ki je izredno tesno povezana z zgodovino lesa. Prva naselja so bila lesena. Spomnimo na koliščarje in na najstarejše leseno kolo na svetu, tudi naselje iz časa kulture žarnih grobišč iz okvirno 13. st. pr.n.št. na današnjem grajskem griču. Lesen je bil tudi prvi Spanheimski grad.  Tudi mesto Ljubljana je bilo v svojih začetkih leseno, vse do leta 1511, ko je Ljubljano opustošil potres in desetletje pozneje požar. Skratka, veliko lesenih struktur, razen obrambnih in pa sakralnih objektov ter mogočnejših plemiških prebivališč. In tudi zato ne čudi, da je bil prvi požarni red na Slovenskem sprejet prav v Ljubljani, in sicer leta 1676."

V mestu in njegovi okolici je bila potreba po lesu vedno velika in zato ni čudno, da se je zelo zgodaj razvila lesarska obrt, obrtniki pa so se povezovali v cehe, nadaljuje dr. Petelin in poduči, da se je v Ljubljani les uporabljal tako v gradbeništvu in v stavbnem pohištvu kot v umetnosti.

"Ko govorimo o začetku lesne industrije v Ljubljani, ne moremo mimo žage na Koleziji, ki je bila v lasti mesta in ki jo je mesto med drugim dajalo v zakup. Pri gradu Fužine so bile nekoč nevarne brzice, ki so precej ovirale plovbo, a so bile hkrati pomemben vir vodne energije. Ob njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica in pozneje kovačnica."

Pomemben vpliv na razvoj lesnopredelovalne industrije ne le v osrednjeslovenskem območju, temveč tudi drugod, je imela industrializacija v 19. stoletju:

"Takrat so se manjše obrti začele združevati v velike zadruge. Nastajajo prve tovarne, celo prvi katalogi, na podlagi katerih so si naročniki lahko izbrali pohištvo. Tudi prva strokovna šola za lesno industrijo se pojavi leta 1888, oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti pa šele leta 1961."

Kot poduči dr. Petelin 20. stoletje predstavlja zlato dobo razvoja lesne industrije pri nas:

"Zanimivo, da so se takrat začele prirejati tudi razstave prvih kuhinj, med katerimi je bila še posebej pomembna oz. izstopajoča tista leta 1956 v še nedokončanem in takrat najbolj sodobnem bloku v Ljubljani, v Kozolcu. Kar je bilo nekaj novega, v času pred 2.sv. vojno so si neko stilsko oblikovano pohištvo namreč  lahko privoščili le bolj premožni sloji. "

V najboljših časih je imelo v slovenski lesnopredelovalni industriji delo kar štirideset tisoč ljudi, zdaj le še okoli deset tisoč. Po Sloveniji se je v prah sesulo več kot dvajset nekdaj velikih podjetij iz te panoge. V Osrednjeslovenski regiji so izginila podjetja kot so bila LIP Radomlje, LIKO Vrhnika, tudi KLI Logatec.

Na Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS ocenjujejo, da na nivoju Slovenije Osrednjeslovenska regija danes dosega prb. 15% prodaje v lesni panogi, kjer beležijo 278 podjetij s 1608 zaposlenimi, ki skupaj realizirajo 196,4 mio prihodkov, od tega 62% na domačem trgu. Poleg tega je še cca 400 s.p.-jev, ki realizirajo še nekaj deset milijonov EUR prihodka, v glavnem na domačem trgu.

Med drugim tudi ocenjujejo, da bo zaradi prisotnosti novega švedskega trgovca pohištva na slovenskem trgu prodaja pohištvenim podjetjem iz Osrednjeslovenske regije na domačem trgu padla za 20%. To pomeni približno 9 mil. manj prihodkov ter okvirno 80 - 90 zaposlenih manj. V slovenskem merilu pa gre pričakovati zmanjšanje prihodkov slovenske pohištvene panoge na domačem trgu za 10% oz. 16 mio EUR, kar lahko pomeni izgubo od 200 do 220 delovnih mest.


Lokalni čas

221 epizod


Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Švedski pohištveni gigant spomenik zatona slovenske lesnopredelovalne industrije

25.02.2021

Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

Samo v širši osrednjeslovenski regiji so ob propadanju lesnopredelovalne panoge izginila podjetja kot so LIP Radomlje, LIKO Vrhnika ali KLI Logatec.

Naivno bi bilo trditi, da prodajalne švedskega trgovca pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas smo tokrat zavrteli v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečesali razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

"Če začneva v samih začetkih poselitve Ljubljanske kotline, ki je izredno tesno povezana z zgodovino lesa. Prva naselja so bila lesena. Spomnimo na koliščarje in na najstarejše leseno kolo na svetu, tudi naselje iz časa kulture žarnih grobišč iz okvirno 13. st. pr.n.št. na današnjem grajskem griču. Lesen je bil tudi prvi Spanheimski grad.  Tudi mesto Ljubljana je bilo v svojih začetkih leseno, vse do leta 1511, ko je Ljubljano opustošil potres in desetletje pozneje požar. Skratka, veliko lesenih struktur, razen obrambnih in pa sakralnih objektov ter mogočnejših plemiških prebivališč. In tudi zato ne čudi, da je bil prvi požarni red na Slovenskem sprejet prav v Ljubljani, in sicer leta 1676."

V mestu in njegovi okolici je bila potreba po lesu vedno velika in zato ni čudno, da se je zelo zgodaj razvila lesarska obrt, obrtniki pa so se povezovali v cehe, nadaljuje dr. Petelin in poduči, da se je v Ljubljani les uporabljal tako v gradbeništvu in v stavbnem pohištvu kot v umetnosti.

"Ko govorimo o začetku lesne industrije v Ljubljani, ne moremo mimo žage na Koleziji, ki je bila v lasti mesta in ki jo je mesto med drugim dajalo v zakup. Pri gradu Fužine so bile nekoč nevarne brzice, ki so precej ovirale plovbo, a so bile hkrati pomemben vir vodne energije. Ob njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica in pozneje kovačnica."

Pomemben vpliv na razvoj lesnopredelovalne industrije ne le v osrednjeslovenskem območju, temveč tudi drugod, je imela industrializacija v 19. stoletju:

"Takrat so se manjše obrti začele združevati v velike zadruge. Nastajajo prve tovarne, celo prvi katalogi, na podlagi katerih so si naročniki lahko izbrali pohištvo. Tudi prva strokovna šola za lesno industrijo se pojavi leta 1888, oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti pa šele leta 1961."

Kot poduči dr. Petelin 20. stoletje predstavlja zlato dobo razvoja lesne industrije pri nas:

"Zanimivo, da so se takrat začele prirejati tudi razstave prvih kuhinj, med katerimi je bila še posebej pomembna oz. izstopajoča tista leta 1956 v še nedokončanem in takrat najbolj sodobnem bloku v Ljubljani, v Kozolcu. Kar je bilo nekaj novega, v času pred 2.sv. vojno so si neko stilsko oblikovano pohištvo namreč  lahko privoščili le bolj premožni sloji. "

V najboljših časih je imelo v slovenski lesnopredelovalni industriji delo kar štirideset tisoč ljudi, zdaj le še okoli deset tisoč. Po Sloveniji se je v prah sesulo več kot dvajset nekdaj velikih podjetij iz te panoge. V Osrednjeslovenski regiji so izginila podjetja kot so bila LIP Radomlje, LIKO Vrhnika, tudi KLI Logatec.

Na Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS ocenjujejo, da na nivoju Slovenije Osrednjeslovenska regija danes dosega prb. 15% prodaje v lesni panogi, kjer beležijo 278 podjetij s 1608 zaposlenimi, ki skupaj realizirajo 196,4 mio prihodkov, od tega 62% na domačem trgu. Poleg tega je še cca 400 s.p.-jev, ki realizirajo še nekaj deset milijonov EUR prihodka, v glavnem na domačem trgu.

Med drugim tudi ocenjujejo, da bo zaradi prisotnosti novega švedskega trgovca pohištva na slovenskem trgu prodaja pohištvenim podjetjem iz Osrednjeslovenske regije na domačem trgu padla za 20%. To pomeni približno 9 mil. manj prihodkov ter okvirno 80 - 90 zaposlenih manj. V slovenskem merilu pa gre pričakovati zmanjšanje prihodkov slovenske pohištvene panoge na domačem trgu za 10% oz. 16 mio EUR, kar lahko pomeni izgubo od 200 do 220 delovnih mest.


06.06.2024

Ptujsko poletje

V tokratnem Lokalnem času se odpravljamo v Spodnje Podravje oziroma na Ptuj, kjer se že ta konec tedna začenja pestro poletno dogajanje. Na letališču v Moškánjcih pripravljajo celodnevno letalsko srečanje ob 70-letnici Aerokluba Ptuj. Ta se lahko pohvali s številnimi športnimi uspehi s področja padalstva, jadralnega in motornega letenja.


30.05.2024

Znak evropske dediščine projektu Cisterscapes

Galerija Božidar Jakac Kostanjevica na Krki in Muzej krščanstva na Slovenskem iz Stične sta se v letu 2019, ob finančni podpori Ministrstva za kulturo RS, vključili v mednarodni projekt povezovanja in ohranjanja kulturne krajine ter dediščine cistercijanov v Evropi, Cisterscapes – Cistercian Landscapes Connecting Europe. V projektu sodeluje mreža sedemnajstih sodelujočih institucij v delujočih ali nekdanjih cistercijanskih samostanih iz šestih evropskih držav: Nemčije, Francije, Avstrije, Češke, Poljske in Slovenije. Izsledke projekta in bogate cistercijanske krajine spoznate na občasni razstavi 'Cisterscapes, kulturna krajina cistercijanov' v Galeriji Božidar Jakac – Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki. Bo pot, ki povezuje vseh sedemnajst sodelujočih cistercijanskih muzejev nova romarska pot, kot je Santiago de compostela?


23.05.2024

Izzivi turizma v Posočju

Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.


16.05.2024

Tedni evropskih geoparkov

Geopark je območje z izjemnimi naravnimi danostmi in kulturno dediščino. Osrednji namen geoparka je, da se te posebnosti ohranjajo, in sicer v sodelovanju z ljudmi, ki tam živijo. V Evropi je 98 geoparkov v 30 državah, dva sta v Sloveniji, to sta Geopark Idrija in čezmejni Geopark Karavanke. Vsako leto maja in junija pripravljajo niz dogodkov v okviru Tednov evropskih geoparkov. Namenjeni so predvsem predstavitvi dediščine lokalnim prebivalcem. V Lokalnem času smo obiskali Vojni muzej v Črnem Vrhu nad Idrijo in se prepričali, kako so v Idrijskih Krnicah bunkerja iz druge svetovne vojne vključili v turistično ponudbo.


09.05.2024

Evropska vas je projekt povezovanja

Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.


02.05.2024

"Na pomoč!" in "Srečno pot!" s Štajerske

Tokrat se povežemo z radijskim studijem pod Pekrsko gorco in poizvemo, kako gre pohodniku, ki se je peš namenil z Murske Sobote do Baške na otoku Krku, med drugim pa bomo govorili tudi o najstarejšem mestnem gasilskem društvu, ki pripravlja največjo štajersko gasilsko veselico, izkupiček pa bodo vložili v prenovo prostorov, v katerih so od leta 1881. Z nami bo Stane Kocutar.


25.04.2024

Žirovske Cvetke praznujejo!

V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.


25.04.2024

Žirovske Cvetke praznujejo

V Žireh bodo ta konec tedna potekali že 18.Slovenski klekljarski dnevi, ki bodo tokrat še posebej slovesni, saj klekljarsko društvo Cvetke praznuje 20 let. Vsakoletna razstava njihove ustvarjalnosti, čipke članice klekljajo v društvu, ob punkljih pa vztrajajo tudi doma, je le drobec vztrajnih prizadevanj za ohranitev te pomembne dediščine. Več v pogovoru z Aljana Jocif.


18.04.2024

Vrata odpira prenovljeni grad Borl

Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.


11.04.2024

Se speča lepotica v Mirni prebuja?

V tokratnem Lokalnem času bomo z našim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro govorili o speči lepotici. Gre za obnovljeni grad Mirna, ki se nahaja severno od kraja Mirna na sotočju reke Mirna in potoka Vejar. Grad ima pestro zgodovino, požgan je bil med drugo svetovno vojno, po vojni so grajske kamne porabili za gradnjo poslopja kmetijske zadruge in drugih hiš na Mirni. Leta 1962 je grad začel obnavljati profesor z Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Marko Marin, ki je pred koncem stoletja s stanovanjskim zakonom postal tudi njegov lastnik. Po njegovi smrti leta 2015 so se lastniki menjali. Novi lastnik je angleški poslovnež, ki želi grad uporabljati v izobraževalne namene in v bližini zgraditi hotel oziroma glamping center. S tem se bo morda speča lepotica zbudila, česar bi bil verjetno vesel tudi Marko Marin.


04.04.2024

Leto ljutomerskega kasača

Konji so poleg vina ena od glavnih značilnosti Prlekije, konj samorog je tudi osrednja figura ljutomerskega grba. Ljutomerčani in drugi prebivalci Murskega polja pa so še posebej ponosni na ljutomerskega kasača, ki je slovenska tradicionalna pasma. Poleg pomoči pri delu so namreč Prleki konje preizkušali tudi na dirkah in tako mineva letos 150. let od prvih konjskih dirk, prihodnje leto pa bo enako obletnico praznoval tudi Kasaški klub Ljutomer, ki je drugi najstarejši (takoj za dunajskim) v Evropi. Občina Ljutomer je letošnje leto razglasila za Leto prleških vrednot in ljutomerskega kasača, omenjeni klub pa bo do konca kasaške sezone pripravil več zanimivih dogodkov.


28.03.2024

Dragonarji generala Maistra z Unca še peli tudi na dveh porokah potomcev Habsburžanov

Tokratni Lokalni čas smo posvetili dvema pomembnima možema, povezanima z Notranjsko, in sicer generalu Rudolfu Maistru, čigar 150. obletnica rojstva bo prav jutri, torej 29. marca. Rodil se je namreč na ta dan leta 1874 v Kamniku, poleg tega pa bo v Maistrovem letu tudi 90. obletnica njegove smrti, saj je umrl 26. julija 1934, in to v svojem dvorcu na Uncu. Drugi pomemben Notranjec pa je izseljenski pisatelj Frank Troha - Rihtarjev, ki se je pred 130-imi leti rodil v Babnem Polju; od tam ga je življenjska pot zanesla onkraj luže v Ameriko.


21.03.2024

Šopek pomladi iz Kopra: Od praznovanja Univerze do Kosovela

Tokrat kličemo v Koper, kjer beležijo pester in zanimiv teden, predvsem v znamenju mladih, načrtov in želja. Univerza na Primorskem ta teden praznuje svoj rojstni dan, Glasbena šola Koper napoveduje nov program, dogajanje v tem tednu pa podpisuje 120. obletnica rojstva velikega pesnika Srečka Kosovela. Nekaj zanimivosti nam je odstrla kolegica Mateja Brežan.


14.03.2024

Koroške turistične kmetije: "kjer se odpre nebo in svet"

Turistične kmetije predstavljajo pobeg od hitrega načina življenja. V Sloveniji je okoli 1300 turističnih kmetij, kar pomeni okoli 1000 nosilcev dopolnilnih dejavnosti. Kot ugotavlja Renata Kosi iz Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje, je trend 7 – odstotna rast takih kmetij. Lani so ustvarili okoli 250 tisoč nočitev, kar je podobno kot v letu 2019, ko je bilo zanje rekordno leto. Koroška izstopa po butičnem turizmu in povezovanju z naravo. Tam v treh dolinah deluje okoli 40 turističnih kmetij. V tokratnem Lokalnem času pa smo raziskali, kako je so škotsko nižinsko govedo pripeljali v koroške hribe, kako je mogoče, da ena najboljših koroških kuharic sploh ni kuharica, ampak agronomka. Pogovarjali smo se s predstavniki turističnih kmetij z vseh treh dolin, Mislinjske, Dravske in Mežiške.


08.03.2024

Teče obnova Plečnikovih tržnic

Jože Plečnik je mož, ki je ključno zaznamoval arhitekturni razvoj Ljubljane. Naš največji arhitekt je danes poznan širom sveta, mnoga njegova dela, predvsem v Ljubljani, so vpisana na seznam svetovne kulturne dediščine. Mednje sodijo tudi Plečnikove tržnice, ki so v arhitektovem opusu poleg mostov in vodne zapornice eden ključnih objektov v oblikovanju poteze vodne osi Ljubljanice. Po izvirni zasnovi in kakovosti jih lahko uvrščamo v sam vrh svetovne arhitekture. Že od svojega nastanka dalje so neločljiv del osrednje ljubljanske tržnice, trenutno pa na njih potekajo obnovitvena dela. To je priložnost, da si v tokratnem Lokalnem času Plečnikove tržnice pogledamo od blizu. Kakšna je njihova umetnostnozgodovinska sporočilnost, katere umetnostne vplive je zaznati in kateri so skriti detajli arhitekture osrednje ljubljanske tržnice.


29.02.2024

K(ak)o boš prišla na Bled?

Tokrat smo šli na Bled. In zimzelena tema priljubljenih turističnih krajev – promet. Prav v ponedeljek se tam začenja zadnja faza gradnje krožišča nove blejske obvoznice, in s tem spremenjen prometni režim. Vprašanja obvoznice, prevoza, obremenjenosti v turistični sezoni in še česa pa so ta čas tako aktualna, da jim namenjamo lokalni čas ob 6.45. na Prvem. Lokalni čas je pripravila Romana Erjavec.


22.02.2024

Reka Pivka je včasih tekla v nasprotno smer

V Lokalnem času bomo vzbudili zanimanje za odkrivanje skrivnosti dela Zelenega krasa, med katere uvrščamo tudi Pivško kotlino. Dopisnica Sabrina Mulec obljublja radijski botanični sprehod po Pivških presihajočih jezerih, pa tudi pogovor o vprašanju sobivanja z zvermi na Zelenem krasu. V Ekomuzeju Pivških presihajočih jezer pa bodo odgovorili na številna vprašanja, ki se začnejo z "zakaj?"


15.02.2024

Mineva 50 let od prve izvedbe Trnovskega maratona

V Lokalnem času se tokrat selimo na Črnovrško planoto, kjer bi to nedeljo morali prirediti jubilejni, 20. Trnovski maraton, vendar narava žal ne sodeluje, snega je premalo in tekmovanje so morali odpovedati. Bomo pa več o zgodovini te smučarsko-tekaške prireditve izvedeli iz pogovora z Nino Brus.


08.02.2024

Kdo je dal pobudo za Zdravljico in kako je mariborski tonski mojster pridržal smuči Juretu Franku

Na kulturni praznik se nam je iz studia Radia Maribor oglasil Stane Kocutar. Maribor bo danes s prireditvijo počastil ustvarjalnost Prešernove nagrajenke Erike Vouk. In ko smo že pri našem največjem slovenskem pesniku - ste vedeli, kako in kdaj je sploh nastala pobuda za Zdravljico? Danes pa je tudi 40 let od začetka zimskih olimpijskih iger v Sarajevu. V zelo lepem spominu so ostale tudi Davorinu Zemljiču, upokojenemu tonskemu mojstru Radia Maribor, tedaj službujočemu na olimpijskih prizoriščih, ki se zelo rad spominja, kako je srebrnemu Juretu Franku po odlični veleslalomski vožnji pridržal smuči, da je ta lahko dal medijem prvo izjavo. Tudi to lahko slišite v tokratnem Lokalnem času!


01.02.2024

"Kruha ne naredi moka, ampak roka"

Brežice so del zelene sheme slovenskega turizma in ponašajo se z najvišjim nazivom, leta 2022 so pridobili naziv Slovenia Green Destination Platinum. To je znak najvišje odličnosti doseganja trajnostno naravnanih mednarodnih standardov in le nekaj jih imamo v Sloveniji. »Dan kruha, vina in salam«, ki se odvija sicer v juniju, je razglašen za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. O tem nam bo tokrat poročala Suzana Vahtarič.


Stran 1 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov