Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prazgodovinska prehrana je bila sestavljena predvsem iz stročnic in žitaric. Osnovnih živil slovenske prehrane, kot so na primer fižol, krompir in koruza, niso poznali. V prazgodovini niso uporabljali tudi marsikatere začimbe, med drugim tudi popra ne, pripoveduje Polona Janežič, diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Skupaj z Manco Vinazza, doc. dr. arheologije, pripravljata tudi delavnice eksperimentalne arheologije iz prazgodovinske prehrane, ki se jo je udeležila Lana Furlan.
225 epizod
Pogovorimo se o hrani! Tema, pri kateri – razen morda sestavin – vsekakor ne bomo metali vsega v isti lonec! V oddaji Pod pokrovko na Prvem bomo hrano postregli s priokusom gastronomije, sociologije, umetnostne zgodovine, filozofije in še česa.
Prazgodovinska prehrana je bila sestavljena predvsem iz stročnic in žitaric. Osnovnih živil slovenske prehrane, kot so na primer fižol, krompir in koruza, niso poznali. V prazgodovini niso uporabljali tudi marsikatere začimbe, med drugim tudi popra ne, pripoveduje Polona Janežič, diplomirana arheologinja in organizatorka poslovanja v gostinstvu in turizmu. Skupaj z Manco Vinazza, doc. dr. arheologije, pripravljata tudi delavnice eksperimentalne arheologije iz prazgodovinske prehrane, ki se jo je udeležila Lana Furlan.
V tem mesecu se je na Brdu pri Kranju odvijal že 4. festival sira, na katerem je nekaj več kot tisoč ljubiteljev sira uživalo v pestrih okusih sedemdesetih različnih sirov. Na festivalu se je predstavilo šestindvajset sirarjev, pripravili pa so tudi delavnico z naslovom »Siri in pivo«, ki sta jo vodila Jernej Lubej in Mojca Polak. S slednjo smo se v današnji oddaji Pod pokrovko pogovarjali o sirih, kombinacijah z njimi in pravilni postrežbi. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Sezonsko, lokalno, poceni so značilnosti korenovk in gomoljnic, ki jih pri nas pogosto najdemo na jesenskih in zimskih jedilnikih, v kuhinji pa jih uporabljamo vse leto. Med korenovke uvrščamo rastline, pri katerih v prehrani uporabljamo predvsem podzemni del – odebeljeno korenino oziroma koren. Večina današnjih vrst korenovk se je razvila iz divjih prednikov, ki izvirajo iz Azije. Njihova uporaba za prehrano in krmo živali je bila poznana že v Antiki. Kot rečeno gre za cenovno dostopno zelenjavo z bogato hranilno sestavo, večino trendovsko uvrščajo med superživila, njihova prednost je tudi ta, da jih je mogoče dlje časa shranjevati v sveži obliki.
Ajurveda (veda o življenju, sistem tradicionalne medicine, ki izvira iz Indije) meni, da je sezonska rutina pomemben temelj zdravja skozi celo leto. Uravnoteženje vplivov podnebja s primerno jutranjo rutino, prehrano in zelišči, ki izničijo sezonske lastnosti, je eden najpreprostejših in učinkovitih načinov, s katerim lahko zaščitite svoje dobro počutje in zdravje. Ajurvedsko načelo pravi, da višek lastnosti uravnavamo z njihovim nasprotjem, npr. suho se bo zmanjšalo z nečim oljnatim, vlažnim, hladno s toplim in lahko s težkim pravi Kaja Kastner Yadav, mednarodna certificirana svetovalka ajurvede in vodja Ajurjoge, ljubljanskega centra ajurvede in joge. In jesen je čas prehoda v prevlado zračnega elementa, ta sezona skriva določeno praznino, lahkotnost in neprizemljenost, a tudi tesnobnost. To se tipično odraža tudi na našem psihofizičnem stanju, zato v tokratni rubriki o primerni prehrani in rutini za to obdobje. Pod pokrovko je pripravila Liana Buršič
Pod pokrovko bomo tokrat pogledali v lonček. Jogurt je mlečni izdelek, ki ne le, da je okusen, uživanje ima tudi zdravstvene koristi, saj vsebuje beljakovine, vitamine, minerale in probiotike, ki pozitivno vplivajo na naše telo. Teh snovi je v jogurtu seveda več predvsem takrat, ko je domač. Kako pripravimo domač čvrsti ali tekoči jogurt, izveste v oddaji, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
K nam prihaja trend, da chefi restavracij z Michelinovo zvezdico odpirajo nove in konceptualno drugačne restavracije - bistroje. So slednji prvi stik z visoko kulinariko? Kakšna je izkušnja obedovanja in kakšen je koncept priprave jedi? O tem trije vrhunski slovenski kuharji: Marko Pavčnik, Ana Roš in Jorg Zupan.
Se je tudi vam že kdaj zgodilo, da ste želeli pripraviti novo jed, pa niste vedeli, kje kupiti sestavine, saj jih na policah trgovin nikakor niste našli? Če so trgovine z vzhodnoazijsko hrano že vrsto let prisotne tudi v našem prostoru, pa je arabska kuhinja še redkost. Zato smo se tokrat odpravili v trgovino Orient market na Kolodvorski ulici v Ljubljani, kjer smo se o hrani in kulinariki Bližnjega vzhoda pogovarjali z lastnikom trgovine. Muhannad Alali, ki je v Slovenijo prišel pred petimi leti, je trgovino odprl, ker podobne ponudbe arabskih jedi in sestavin ni našel nikjer. Kaj vse prodaja in kako enostavno pripraviti falafel doma? Odgovori v tokratni oddaji Pod pokrovko, ki jo je pripravila Urška Henigman.
Si predstavljate, da stopite v kuhinjo, kjer različna dela opravljajo zgolj roboti? Od priprave živil, odmerjanja sestavin in same toplotne obdelave živil do seveda pomivanja posode? Takšne robotizirane kuhinje so za zdaj v svetu zgolj eksperimentalne, bolj verjetno je, da vam pri nas recimo v kakšni od hotelskih verig ali obratu za hitro prehrano obrok postreže dostavni robot. Roboti so sicer prisotni že v celotni prehranski verigi: od priprave tal pred setvijo do omenjene priprave hrane, tudi dostave ali strežbe. Sogovornika: prof. dr. Matjaž Mihelj iz Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani in Alex Spruk, direktor podjetja Arona. Na fotografiji: robot za peko palačink (Laboratorij za robotiko na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani).
Ljudje od nekdaj radi dobro jedo in pijejo. In premožni so si to lahko vedno tudi privoščili. Ob mnogih gradovih so tako zrasli vinogradi, tudi Ljubljanski grad ga je imel, čeprav osrednja Slovenija ni najbolj primerna za gojenje trte. Pred nekaj leti je vinograd ob glavni ljubljanski turistični atrakciji spet zaživel, po novem pa lahko obisk grajskega vinograda združite tudi s Piknikom med grajskimi trtami. Parom se je pri avgustovski izvedbi dveurnega kulinarično-vinskega doživetja s ščepcem zgodovine in pridihom romantike pridružila Andreja Čokl.
Polnozrnati, rženi, beli, koruzni, z drožmi – vrste kruha, ki jih v Sloveniji radi jemo. Našo »ljubezen« do kruha izražajo številni reki in pregovori. Med njimi so tudi naslednji štirje: Kruha ne naredi moka ampak roka … in … Ljubezen brez poljubov je kot kruh brez soli … priljubljena sta še: Iz te moke ne bo kruha … in … Če kruhek pade ti na tla, poberi in poljubi ga. Povedne so tudi številke. Po podatkih iz leta 2018 vsak prebivalec Slovenije samo doma vsako leto poje skoraj 27 kilogramov kruha. Zato smo se za oddajo Pod pokrovko vprašali, ali je kruh zdrav ali ne. Ali kruh redi ali ne? K poslušanju vas vabita magistrica dietetike Tanja Črešnovar s primorske Fakultete za vede o zdravju in radijska kolega Kaja Čelan ter Iztok Konc.
Neustavljiva lakota, povečan apetit, hiperokusna hrana: to so trije ključni poudarki oddaje Pod pokrovko
Sprehodili smo se po ozadju priljubljenih kulinaričnih tržnic. Ponudba je večinoma vnaprej pripravljana, saj tržnice na prostem, ob velikem pretoku ljudi, običajno ne dopuščajo priprave hrane po naročilu. To pa pomeni tudi, da je več zavržkov hrane, saj že pripravljano hrano, ki je dlje časa na soncu, gostinci težko uporabijo naslednji dan. A tudi ta odnos se počasi spreminja, tako s pomočjo umetne inteligence in tehnologije kot tudi s samim načinom načrtovanja in ozaveščanja.
Tokrat bomo pod pokrovko pokukali v Prlekiji. Med 1. in 16. junijem namreč tam potekajo Dnevi prleške kulinarike, letos so jih pripravili prvič, a glede na dober odziv gotovo ne zadnjič. Glavno vlogo ima seveda prleška gibanica, več o njej in ostalih prleških dobrotah pa je izvedela Andreja Čokl.
Ko je v 17. stoletju kava iz islamskega sveta prišla na zahod stare celine, so nekateri poslušali svoje brbončice in ji na stežaj odprli vrata svojih kuhinj, spet drugi pa so se sumljivo grenke in črne pijače iz eksotičnih dežel raje ogibali
Koprive, trobentice, vijolice, marjetice, ivanjščice, dresnik, travniška kadulja – ste vedeli, da so vse te rastline vsaj delno tudi užitne …? Uvrščamo jih med divje rastline, ki našo prehrano lahko zelo obogatijo. Zakaj vse so koristne, kje lahko divje rastline najdemo in na kaj moramo biti pri nabiranju in njihovi pripravi še posebej pozorni – o vsem tem se je v tokratni rubriki Pod pokrovko Tadeja Bizilj pogovarjala z univerzitetno diplomirano inženirko živilske tehnologije, Evo Grohar Gros, predavateljico na Višji strokovni šoli BIC Ljubljana.
Na ljubljanski tržnici v kombiju ribarnice Ribice Vinko Privileggio že 22 let pripravljajo ribjo hitro hrano – girice, sardele, sardone, kalamare, belo in plavo ribo z obveznimi dodatki, kot so krompirjeva solata, tatarska omaka, tržaška, krhelj limone in kos kruha. Ocvrte ali na žaru, to je zdaj vprašanje. O tem, kako pripravlja izjemno priljubljene ribice v mestu, nam je povedal in pokazal kuhar Mitja.
Sezona špargljev je v polnem zamahu, zato bomo v tokratni oddaji Pod pokrovka spoznali to rastlino, ki so jo veliko uporabljali že Rimljani. Baje so poznali tudi vino iz špargljev, mi pa preverjamo, kako je s šparglji v kulinariki danes in pri nas. Ste med tistimi, ki prisegajo na divje ali gojene šparglje? Ali pa se mu zaradi značilnega vonja urina po uživanju te rastline raje izognete? Kakorkoli že, dobro je, da veste, da so šparglji nizkokalorični in vsebujejo kar nekaj vitaminov, vlaknin, mineralov in antioksidantov. Več izvemo od Katje Puncer, ki se s šparglji ukvarja že več kot 30 let.
Njena energijska vrednost je primerljiva s kumarino, je pa zanimiva predvsem zaradi svoje kislinske sestave, ki lahko precej obogati kulinarične okuse. Rabarbaro bomo podrobneje spoznali v današnji oddaji. Pomlad je namreč najbolj primeren čas, da spregovorimo o tej zelenjavi oz. povemo od kod izvira, kakšne pogoji ji zagotoviti na domačem vrtu, da jo boste lahko uživali do jeseni, in kaj lahko iz nje pripravite.
Začel se je maj, mesec, ki nekako pomeni tudi odprtje sezone piknikov. Tokrat bomo v oddaji Pod pokrovko pod drobnogled vzeli kajmak. Rahlo soljen razvije pravo aromo in okus ravno v kombinaciji z jedmi z žara. Kakšna je razlika med pravim kajmakom in tistimi kajmaki, ki so na naših trgovskih policah sicer v večini, ne sledijo pa tradicionalnim načinom izdelave in sestavi?
V tokratni oddaji Pod pokrovko smo pod drobnogled vzeli durian, sadež, ki je zelo popularen v jugovzhodni Aziji, ponekod mu pravijo celo "kralj sadežev". Težak je lahko tudi do 3 kilograme, prekrit je z bodicami, njegova sredica pa ima močan vonj, ki ga nekateri opisujejo kot kombinacijo žvepla, gnile čebule in odplak. Prav zaradi vonja ga marsikdo, tudi če ima to priložnost, ne želi niti poskusiti, močno otežen pa je tudi uvod sadežev v države izven jugovzhodne Azije.
Neveljaven email naslov