Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petnajst let po prvem nastopu na Drugi godbi se je Puščavski Hendrix lani vrnil, da bi pozdravil stare prijatelje in očaral nove generacije. Čeprav so mu takoj po začetku uspešne poti leta 2006 nadeli vzdevek Puščavski Hendrix, pa je Vieux Farka Touré požel globalno prepoznavnost šele ob sodelovanju z ameriško popularno zasedbo Khruangbin. Z njo je leta 2022 izdal album Ali, posvečen njegovemu očetu in enemu najbolj legendarnih afriških glasbenikov, Aliju Farki Touréju. Pri tem se mu ni bilo treba prav nič prilagajati. Če na tem planetu obstaja kakšen sin, ki lahko očetovo zapuščino prenaša v prihodnost z bistvom tradicije malijske glasbe in jo nadgradi z lastnim glasbenim izrazom, je to prav Vieux.
Takšnega smo spoznali že leta 2008, ko je prvič nastopil na Drugi godbi, podobo pa je ohranil vse do danes. Lani je izdal tudi ploščo "Les Racines", prvi album za založbo World Circuit - ta je izdala vse očetove albume - in tako so se vezi med njima še okrepile. Kot bi se vsakič znova srečala na obrežju reke Niger in skupaj osvajala Afriko in svet. Glasba Vieuxa Farke Touréja je poslušanje najlepšega sončnega zahoda, v kar se boste lahko prepričali čez nekaj trenutkov. Igra in poje vam Vieux Farka Touré s svojim triom. Želimo vam prijetno poslušanje.
5 epizod
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Petnajst let po prvem nastopu na Drugi godbi se je Puščavski Hendrix lani vrnil, da bi pozdravil stare prijatelje in očaral nove generacije. Čeprav so mu takoj po začetku uspešne poti leta 2006 nadeli vzdevek Puščavski Hendrix, pa je Vieux Farka Touré požel globalno prepoznavnost šele ob sodelovanju z ameriško popularno zasedbo Khruangbin. Z njo je leta 2022 izdal album Ali, posvečen njegovemu očetu in enemu najbolj legendarnih afriških glasbenikov, Aliju Farki Touréju. Pri tem se mu ni bilo treba prav nič prilagajati. Če na tem planetu obstaja kakšen sin, ki lahko očetovo zapuščino prenaša v prihodnost z bistvom tradicije malijske glasbe in jo nadgradi z lastnim glasbenim izrazom, je to prav Vieux.
Takšnega smo spoznali že leta 2008, ko je prvič nastopil na Drugi godbi, podobo pa je ohranil vse do danes. Lani je izdal tudi ploščo "Les Racines", prvi album za založbo World Circuit - ta je izdala vse očetove albume - in tako so se vezi med njima še okrepile. Kot bi se vsakič znova srečala na obrežju reke Niger in skupaj osvajala Afriko in svet. Glasba Vieuxa Farke Touréja je poslušanje najlepšega sončnega zahoda, v kar se boste lahko prepričali čez nekaj trenutkov. Igra in poje vam Vieux Farka Touré s svojim triom. Želimo vam prijetno poslušanje.
Sam McGee je bil eden prvih kitarskih zvezdnikov v countryju in ameriško glasbeno industrijo je lahko sram, da njegovih posnetkov do pred kratkim skoraj ni bilo mogoče slišati. McGee je bil nazadnjaški južnjaški glasbenik. S temnopoltimi sosedi se menda ni najbolje razumel, a je vseeno rad preigraval njihove pesmi in se od kdo ve koga naučil tudi skladbe Railroad Blues, ki velja za eno najstarejših tem iz sveta bluesa. Med pomembnejše McGeejeve učence sodita Steve James in Jerry Garcia. V oddaji, ki jo ureja Jane Weber, boste spoznali ključne glasbenikove posnetke.
Šest cedejev in zadeva naj bi bila kompletna. Ne nazadnje tudi izvedbe, ki jih zvočno ni bilo mogoče tako ustrezno očistiti. Vse skupaj pa zabava iz “Big Pinka” in nekaterih drugih lokacij, na katerih so poleti 1967 vedrili Bob Dylan in njegovi sodrugi iz zasedbe, znane kot The Band, piše Matej Krajnc. Zgodbo poznamo: Dylan je kmalu po izidu albuma Blonde On Blonde in nenehnem nastopanju ter splošnem kaosu, ki se je dvigoval okrog njega, nujno potreboval premor. Ta se je “uskladil” z nesrečo, ki jo je doživel na motorju. Nismo sarkastični in tudi ne verjamemo v teorije zarot, ki so se sklepale okrog tega dogodka, verjamemo pa v prepotrebni premor. Leta 1965 in 1966 je bilo kar modno izžvižgavati Dylana, ki je napadal odre s stratom, Mikeom Bloomfieldom in kompanijo, pa s Hawksi, ki so postali The Band. Posnel je prvi rockovski dvojni album in postavil standarde, ki še danes obveljajo za vrhunce upesnjenega rocka. Ali uglasbene poezije. Ali nadrealizma in simbolizma v obleki bluesa. Kakor hočete, meni Matej Krajnc. Ko so leta 1967 Dylan in kolegi muzicirali v kleteh v okolici Woodstocka, se je v glasbi dogajalo marsikaj: Sgt. Pepper, Creami, ortodoksni blues Johna Mayalla, Hendrix, Big Brother And The Holding Company; od mrtvih so vstali stari bluesmani iz Chessa, Pink Floydi so začenjali svoje diskografsko potovanje, sprva še pod umetniškim okriljem Syda Barretta, in tako naprej. Tudi nekateri že skoraj odpisani so se počasi jeli spominjati, čemu so sploh začeli. Denimo Elvis, a njegova založba je najboljše nefilmske studijske posnetke še vedno držala na obrobju. Dylan pa je pisal, The Band so igrali; vse živo: od novih nadrealističnih umetnin do zabavljic, folkovskih in countryjevskih predelav, kar hočete. Nič od tega ni uradno izšlo. Pri Columbiji so izdali Greatest Hits, konec leta 1967 pa je Dylan progresivcem in psihedelikom odgovoril s tihim, biblično-referenčnim albumom John Wesley Harding. Potem pa se je začel tudi drugače umikati. V “nashvillsko” obdobje. V oddaji vam z gosti predstavljamo Dylanove kletne trakove. 1. This Wheel's On Fire - (by Dylan & Rick Danko) (3.54) 2. I'm Not There 1956 - (by Dylan) (4.56) 3. I Shall Be Released (Take 2) - (by Dylan) (3.58) 4. Tears of Rage (Take 3) - (by Dylan & Richard Manuel) (4.15) 5. Sign On the Cross - (by Dylan) (7.22) 6. Joshua Gone Barbados - (Eric Von Schmidt) (2.46) 7. You Ain't Goin' Nowhere (Take2) - (by Dylan) (2.45) 8. Bonnie Ship the Diamond - (traditional) (3.21) 9. The Hills of Mexico - (traditional) - aka ''On the Trail of the Buffalo" or "The Buffalo Skinners'' (2.46) 10. Too Much of Nothing - (by Dylan) - (Orig. CBS) (3.04) 11. All You Have to Do Is Dream (Take 1) - (Dylan) (3.56) 12. One Too Many Mornings (by Dylan) - duet with Richard Manuel (3.23) 13. Rock, Salt and Nails - (by Bruce Phillips) (4.37) 14. A Satisfied Mind - (by Red Hayes & Jack Rhodes) (1.59) 15. Young But Daily Growing - (traditional) (5.29) 16. Nothing Was Delivered - (by Dylan) - (Orig. CBS) (4.24) 17. Song for Canada - (by Pete Gzowski & Ian Tyson) (4.31) 18. Ol' Roison the Beau - (traditional) (4.55) 19. Santa-Fe - (by Dylan) (2.08) 20. Goin' to Acapulco - (by Dylan) - (Orig. CBS) (5.28)
Ta teden veliko govorimo o festivalu Druga godba in tako bo tudi nocoj. Drugo godbo bodo sklenili jutri s privlačnim programom na Metelkovi v Ljubljani. Med drugimi bo nastopil Rudi Bučar. Zdaj pa je na vrsti Salif Keita s koncertom.Bil je dvakrat zatiran, sprva zaradi albinizma, v drugo pa zaradi odločitve, da bo pevec. To se namreč ne spodobi za nekoga, ki je iz rodu Mandinka. V Maliju po tradiciji pojejo griotke in grioti. Čeprav je Keita vpletal v glasbo zahodnjaške prvine, pa je njegova muzika v osnovi afriška. Poliritmija je valovala skozi vse pesmi. Želimo vam prijetno poslušanje. Več informacij o Drugi godbi najdete na naslovu drugagodba.si.
Neposredni prenos koncerta Jumbo Big Banda iz Gallusove dvorane Cankarjevega doma.
Neveljaven email naslov