Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

11.11.2019


90 let Slovenskega doma v Zagrebu, visoki komisar OVSE za manjšinska vprašanja Lamberto Zannier in tržaški Slovenec Bojan Brezigar o položaju manjšin, Karel Holec o boju za pravice porabskih Slovencev

Slovenska narodna skupnost v Zagrebu je konec tedna praznovala 90-letnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost v gledališču Histrionski dom v je potekala pod geslom „Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda“, s katero so rojaki sporočali, da prav nacionalna samobitnost ohranja njihovo zavest in identiteto.

Prireditve so se udeležili predstavniki najvišjih oblasti iz Slovenije in Hrvaške, gledališče pa ni bilo dovolj veliko za vse, ki so se želeli praznovati. Med navdušenimi je dolgoletna članica društva bila Mira Bahun.

»Lahko rečem, da je Slovenski dom neke vrste ljubezen in če ne bi bilo te ljubezni, ne bi toliko časa preživeli v njem. V bistvu sem prav tam preživela največ časa.«

Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo v Evropi z neprekinjenim delovanjem. V začetku novembra leta 1929 ga je ustanovil Fran Zavrnik, doktor veterine, ki se je Zagrebu znašel po profesionalni poti, čutil pa je potrebo, da bi povezal takrat številčne Slovence, ki so živeli v Zagrebu.

Slovenci v Zagrebu se, čeprav so povezovalni dejavnik med enim in drugim narodom, pogosto čutijo kot otok in ne kot most, pravi dolgoletni predsednik društva Darko Šonc:

»Pogosto čutimo, da smo otok glede odnosa Slovenije do nas. Včasih pridete na naše prireditve, včasih ne in takrat smo užaljeni. Toda pomembno je, da smo most med dvema narodoma.«

Praznovanje Slovenskega doma v Zagrebu je dober zgled ostalim društvom, bodisi, da šele začenjajo ali so že nekoliko starejša kot naprimer na Reki, opozarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.

»Če verjameš v to, kar delaš in to delaš s srcem, uspeh gotovo pride.«

Več o praznovanju in delovanju Slovenskega doma v Zagrebu v oddaji.

Manjšinam je treba odpirati vrata

Lamberto Zannier je visoki komisar OVSE-ja za manjšinska vprašanja. Furlan si želi, da bi se ohranil njegov materni jezik, zaveda pa se tudi, da se časi spreminjajo in da mlade bolj kot jezik zanimajo poklicne priložnosti.

Ob njegovem obisku v Rimu je Janku Petrovcu pojasnil svoj pogled na aktualna manjšinska vprašanja v Evropi in širše.

»Raznolikost je bogastvo družbe, zato je treba  manjšinam odpirati vrata, da bi tako lahko tudi one konstruktivno prispevale k razvoju države, v kateri bivajo.«

Kako pa je z zajamčenim zastopstvom predstavnikov manjšin v parlamentu?

Kot pravi Zannier temu namenjajo veliko pozornosti. Pomembno je, pravi, da so manjšine zastopane tudi v parlamentih, saj se tam sprejemajo zakoni o njih. Toda tu je več vidikov, opozarja, od bilateralnih sporazumov do sorazmernosti med obsegom manjšine in njihovim političnim zastopstvom.

V prvi fazi zagotavljanja zastopstva je, po besedah Zanniera, dobro poseči po sistemu kvot, ki manjšini jamčijo zastopstvo, toda to so prehodne rešitve.

»Na dolgi rok stremimo k temu, da bi manjšina postala ti. mainstream, da bi dosegla svoje zastopstvo po poti tradicionalnih političnih strank.«

Daljši pogovor z visokim komisarjem OVSE za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom lahko slišite v tokratni oddaji.

Pogled izza meje 

Dober poznavalec manjšin je tudi znani politik, novinar in publicist, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. V poleti izdani knjigi z naslov Pogled izza meje je objavil izbrane kolumne, ki jih je 20 let pisal za Večer in tako približal manjšinske razmere rojakom v Sloveniji.

Kako pa ocenjuje odnos Italije do slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini?

V primerjavi s položajem koroških Slovencev so bili rojaki v Italiji v veliko  boljšem položaju. Kot otrok je končal slovensko šolo, poslušal slovenski radio, hodil v slovensko gledališče in to v Italiji, pojasnjuje Bojan Brezigar v pogovoru z Mirjam Muženič.

»Na odnos Italije do naše manjšine sem gledal vedno s pozitivnimi očmi, kajti bili smo izjema v tistih časih, ko skoraj nobena država ni priznala manjšin.«

Slovenci v Italiji se kot manjšina vsak dan soočajo z veliko težavami, saj ne morejo celovito razvijati svojega jezika. Ko zapustijo svojo hišo, se takoj znajdejo v tujejezičnem okolju. Toda dvojezičnost je prednost, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Brezigar.

»Mislim, da smo glede na to, da živimo v dvojezičnem okolju, manjšinci na nek način privilegirani, čeprav nam nekateri odrekajo osnovne pravice.«

Slovenščina v novih srednjih šolah

Medtem ko imajo v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, je na avstrijskem Koroškem drugače. Pouk v slovenščini poteka zgolj na Slovenski gimnaziji ter na dvojezičnih Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. Pouk slovenščine pa je možen v novih srednjih šolah. Te so pred nekaj leti zamenjale glavne šole. Kako je dejansko s poukom slovenščine v teh novih srednjih šolah, je v svoji doktorski nalogi raziskovala Bernarda Volavšek Kurasch. Ugotovila je, da je pred učitelji na njih še veliko izzivov.

Po končani ljudski šoli se namreč veliko učencev ne odloči za pouk slovenščine, kar je škoda, pravi naša sogovornica.

»Tako izgubimo veliko govorcev, ki so dobili neko osnovno znanje v ljudskih šolah ali dvojezičnih vrtcih in v 4 letih na žalost veliko porabijo. Ko pa se odločajo za poklic, se spet spomnijo, da bi bilo dobro znati slovenščino.«

Učenci, ki se na srednjih šolah odločajo za pouk slovenskega jezika, imajo zelo različno predznanje. Težave pa imajo učitelji tudi pri integrativnem pouku, kjer jim manjkajo strokovni izrazi, pravi Bernarda Volavšek Kurasch. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala trenutno stanje, v kakšnih razmerah delajo učitelji.

»Da bomo vedeli, kje mora priti do določenih sprememb in da bo negativna dediščina, ki jo je nova srednja šola prevzela od prejšnjih glavnih šol, ki so veljale kot šole ponemčevanja oziroma ne tako naklonjene slovenskemu jeziku in kulturi, da se bodo lahko zdaj na novo pozicionirale v odnosu do drugega deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.«

Bernarda Volavšek Kurasch je v Avstrijo prišla pred več kot 25 leti, da bi izboljšala znanje nemščine, in tam ostala. Kako pa so jo sprejeli koroški Slovenci? Prisluhnite!

Novo vodstvo 

Potem ko je maja novo vodstvo dobila Zveza Slovencev na Madžarskem, je novega predsednika minuli teden dobila tudi druga krovna organizacija porabskih Slovencev. Na čelu Državne slovenske samouprave bo poslej Karel Holec, novinar in fotoreporter časopisa Porabje, ki že vrsto let vodi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Po izvolitvi je Silvi Eöry povedal, da je vodenje krovne organizacije čast in velika odgovornost, pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem.

»Sodelovanje je zelo pomembno, vse narodne in lokalne samouprave morajo preseči ukvarjanje s svojimi težavami in projekti. Nas je malo, zato moramo stopiti skupaj in se boriti. Samo povezani lahko rešimo naše težave.«

 

 


Sotočja

860 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

11.11.2019


90 let Slovenskega doma v Zagrebu, visoki komisar OVSE za manjšinska vprašanja Lamberto Zannier in tržaški Slovenec Bojan Brezigar o položaju manjšin, Karel Holec o boju za pravice porabskih Slovencev

Slovenska narodna skupnost v Zagrebu je konec tedna praznovala 90-letnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost v gledališču Histrionski dom v je potekala pod geslom „Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda“, s katero so rojaki sporočali, da prav nacionalna samobitnost ohranja njihovo zavest in identiteto.

Prireditve so se udeležili predstavniki najvišjih oblasti iz Slovenije in Hrvaške, gledališče pa ni bilo dovolj veliko za vse, ki so se želeli praznovati. Med navdušenimi je dolgoletna članica društva bila Mira Bahun.

»Lahko rečem, da je Slovenski dom neke vrste ljubezen in če ne bi bilo te ljubezni, ne bi toliko časa preživeli v njem. V bistvu sem prav tam preživela največ časa.«

Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo v Evropi z neprekinjenim delovanjem. V začetku novembra leta 1929 ga je ustanovil Fran Zavrnik, doktor veterine, ki se je Zagrebu znašel po profesionalni poti, čutil pa je potrebo, da bi povezal takrat številčne Slovence, ki so živeli v Zagrebu.

Slovenci v Zagrebu se, čeprav so povezovalni dejavnik med enim in drugim narodom, pogosto čutijo kot otok in ne kot most, pravi dolgoletni predsednik društva Darko Šonc:

»Pogosto čutimo, da smo otok glede odnosa Slovenije do nas. Včasih pridete na naše prireditve, včasih ne in takrat smo užaljeni. Toda pomembno je, da smo most med dvema narodoma.«

Praznovanje Slovenskega doma v Zagrebu je dober zgled ostalim društvom, bodisi, da šele začenjajo ali so že nekoliko starejša kot naprimer na Reki, opozarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.

»Če verjameš v to, kar delaš in to delaš s srcem, uspeh gotovo pride.«

Več o praznovanju in delovanju Slovenskega doma v Zagrebu v oddaji.

Manjšinam je treba odpirati vrata

Lamberto Zannier je visoki komisar OVSE-ja za manjšinska vprašanja. Furlan si želi, da bi se ohranil njegov materni jezik, zaveda pa se tudi, da se časi spreminjajo in da mlade bolj kot jezik zanimajo poklicne priložnosti.

Ob njegovem obisku v Rimu je Janku Petrovcu pojasnil svoj pogled na aktualna manjšinska vprašanja v Evropi in širše.

»Raznolikost je bogastvo družbe, zato je treba  manjšinam odpirati vrata, da bi tako lahko tudi one konstruktivno prispevale k razvoju države, v kateri bivajo.«

Kako pa je z zajamčenim zastopstvom predstavnikov manjšin v parlamentu?

Kot pravi Zannier temu namenjajo veliko pozornosti. Pomembno je, pravi, da so manjšine zastopane tudi v parlamentih, saj se tam sprejemajo zakoni o njih. Toda tu je več vidikov, opozarja, od bilateralnih sporazumov do sorazmernosti med obsegom manjšine in njihovim političnim zastopstvom.

V prvi fazi zagotavljanja zastopstva je, po besedah Zanniera, dobro poseči po sistemu kvot, ki manjšini jamčijo zastopstvo, toda to so prehodne rešitve.

»Na dolgi rok stremimo k temu, da bi manjšina postala ti. mainstream, da bi dosegla svoje zastopstvo po poti tradicionalnih političnih strank.«

Daljši pogovor z visokim komisarjem OVSE za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom lahko slišite v tokratni oddaji.

Pogled izza meje 

Dober poznavalec manjšin je tudi znani politik, novinar in publicist, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. V poleti izdani knjigi z naslov Pogled izza meje je objavil izbrane kolumne, ki jih je 20 let pisal za Večer in tako približal manjšinske razmere rojakom v Sloveniji.

Kako pa ocenjuje odnos Italije do slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini?

V primerjavi s položajem koroških Slovencev so bili rojaki v Italiji v veliko  boljšem položaju. Kot otrok je končal slovensko šolo, poslušal slovenski radio, hodil v slovensko gledališče in to v Italiji, pojasnjuje Bojan Brezigar v pogovoru z Mirjam Muženič.

»Na odnos Italije do naše manjšine sem gledal vedno s pozitivnimi očmi, kajti bili smo izjema v tistih časih, ko skoraj nobena država ni priznala manjšin.«

Slovenci v Italiji se kot manjšina vsak dan soočajo z veliko težavami, saj ne morejo celovito razvijati svojega jezika. Ko zapustijo svojo hišo, se takoj znajdejo v tujejezičnem okolju. Toda dvojezičnost je prednost, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Brezigar.

»Mislim, da smo glede na to, da živimo v dvojezičnem okolju, manjšinci na nek način privilegirani, čeprav nam nekateri odrekajo osnovne pravice.«

Slovenščina v novih srednjih šolah

Medtem ko imajo v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, je na avstrijskem Koroškem drugače. Pouk v slovenščini poteka zgolj na Slovenski gimnaziji ter na dvojezičnih Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. Pouk slovenščine pa je možen v novih srednjih šolah. Te so pred nekaj leti zamenjale glavne šole. Kako je dejansko s poukom slovenščine v teh novih srednjih šolah, je v svoji doktorski nalogi raziskovala Bernarda Volavšek Kurasch. Ugotovila je, da je pred učitelji na njih še veliko izzivov.

Po končani ljudski šoli se namreč veliko učencev ne odloči za pouk slovenščine, kar je škoda, pravi naša sogovornica.

»Tako izgubimo veliko govorcev, ki so dobili neko osnovno znanje v ljudskih šolah ali dvojezičnih vrtcih in v 4 letih na žalost veliko porabijo. Ko pa se odločajo za poklic, se spet spomnijo, da bi bilo dobro znati slovenščino.«

Učenci, ki se na srednjih šolah odločajo za pouk slovenskega jezika, imajo zelo različno predznanje. Težave pa imajo učitelji tudi pri integrativnem pouku, kjer jim manjkajo strokovni izrazi, pravi Bernarda Volavšek Kurasch. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala trenutno stanje, v kakšnih razmerah delajo učitelji.

»Da bomo vedeli, kje mora priti do določenih sprememb in da bo negativna dediščina, ki jo je nova srednja šola prevzela od prejšnjih glavnih šol, ki so veljale kot šole ponemčevanja oziroma ne tako naklonjene slovenskemu jeziku in kulturi, da se bodo lahko zdaj na novo pozicionirale v odnosu do drugega deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.«

Bernarda Volavšek Kurasch je v Avstrijo prišla pred več kot 25 leti, da bi izboljšala znanje nemščine, in tam ostala. Kako pa so jo sprejeli koroški Slovenci? Prisluhnite!

Novo vodstvo 

Potem ko je maja novo vodstvo dobila Zveza Slovencev na Madžarskem, je novega predsednika minuli teden dobila tudi druga krovna organizacija porabskih Slovencev. Na čelu Državne slovenske samouprave bo poslej Karel Holec, novinar in fotoreporter časopisa Porabje, ki že vrsto let vodi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Po izvolitvi je Silvi Eöry povedal, da je vodenje krovne organizacije čast in velika odgovornost, pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem.

»Sodelovanje je zelo pomembno, vse narodne in lokalne samouprave morajo preseči ukvarjanje s svojimi težavami in projekti. Nas je malo, zato moramo stopiti skupaj in se boriti. Samo povezani lahko rešimo naše težave.«

 

 


12.06.2023

Za ohranitev jezika je pomembna tudi glasba

Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.


05.06.2023

Bodo koroški Slovenci skušali novi učni načrt spremeniti po pravni poti?

Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.


29.05.2023

'Le povezani lahko odgovarjamo na izzive prihodnosti'

Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.


15.05.2023

Dr. Wutti: 'Avstrija ne naredi dovolj za zaščito manjšin'

Ob 68. obletnici podpisa Avstrijske državne pogodbe prihajajo iz vrst koroških Slovencev opozorila predvsem glede pravice do osnovnega pouka v slovenskem jeziku. O (ne)izpolnjevanju manjšinskih pravic, zapisanih v znamenitem 7. členu, razmišlja prof. dr. Daniel Wutti z višje pedagoške šole v Celovcu.


08.05.2023

M(l)aj ima globlji pomen

Krovne politične organizacije koroških Slovencev že vrsto let iščejo rešitve za organ, ki bi olajšal njihovo usklajevanje pri ključnih manjšinskih vprašanjih. V zadnjih mesecih se je obudila ideja za koordinacijo predsednikov in podpredsednikov vseh treh organizacij. Na to pobudo ene od krovnih je druga odgovorila s proti pobudo o razširjeni koordinaciji z vsemi izvoljenimi predstavniki.


01.05.2023

Shiva šiva - pesmi o delu

Ženski pevski zbor Rož iz Šentjakoba v Rožu na avstrijskem Koroškem se je leta 2017 predstavil s svojim 2. stilskim koncertom Shiva šiva - pesmi o delu. Pevke so dve leti zbirale pesmi o delu z vsega sveta in na koncu izbrale 17 pesmi. Dodale so jim še razmišljanja o delu in delavcih, delavskih pravicah in krivicah, potrošništvu in posledicah globalizacije.


24.04.2023

'Držite in ostanite skupaj!'

Predsednica države Nataša Pirc Musar se je po obisku Budimpešte in srečanju z najvišjimi predstavniki Madžarske odpravila še na Dunaj, kjer se je sestala z avstrijskim kolegom Aleksandrom Van der Bellnom.


17.04.2023

Le s složno manjšino do politične zastopanosti

Marko Pisani iz Stranke slovenska skupnost je edini, ki bo v prihodnjem mandatu zastopal Slovence v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine. Opozarja, da se morajo tudi v njegovi stranki resno zamisliti, kako naprej.


10.04.2023

Koroška poje 2023 - 50 + 1

V Domu glasbe v Celovcu je 12. marca vnovič zapela Koroška. Po dveh letih spletnih koncertov je tradicionalna revija Koroška poje vnovič privabila množico ljudi z avstrijske Koroške, iz Slovenije in Furlanije – Julijske krajine, željnih slovenske zborovske pesmi.


03.04.2023

Križi in težave, obeti, želje in priložnosti

Deželne volitve v FJK in na avstrijskem Koroškem, obisk ministrov, pristojnih za Slovence v zamejstvu in kohezijo, pouk slovenščine na Hrvaškem in pomanjkanje učiteljev, križev pot porabskih Slovencev


27.03.2023

Vse je učinek in vse je rezultat. Vse je rezultat in vse je učinek.

Zgodovinski dogodki za Porabske Slovence in njihov gospodarski razvoj, za koroške Slovence in njihovo gledališko ustvarjanje in za trojezično komično gledališče Komigo v Gorici


20.03.2023

Vsak glas šteje

V Furlaniji – Julijski krajini bodo 2. in 3. aprila potekale deželne volitve, zelo pomembne za slovensko narodno skupnost. Kdo so kandidatke in kandidati iz vrst narodne skupnosti in s kakšnimi programi nagovarjajo volivce? Anita Vajda, direktorica podjetja Porabje d.o.o., ki upravlja hotel Lipa v Monoštru, pojasnjuje, kako so se soočili z energetsko krizo na Madžarskem. Koroški slovenski glasbenik Nikolaj Efendi predstavlja svoj najnovejši album, nastal na Dunaju v času pandemije. Četrti samostojni album je naslovil Dovolj, prvič pa so na njem vse pesmi v slovenskem jeziku. Prisluhnemo pa tudi dogajanju na 56. reviji od Pliberka do Traberka.


13.03.2023

Glej, ta svet je tudi zate!

Zveza slovenskih žena na Koroškem praznuje 80-letnico delovanja. Kako se je skozi desetletja spreminjal položaj koroških Slovenk in kako je danes z njihovo enakopravnostjo? Po dveh virtualnih letih in spletnih koncertih je v celovškem Domu glasbe vnovič zapela Koroška. Krščanska kulturna zveza je svojo tradicionalno pevsko revijo tokrat naslovila 50+1 in na njej predstavila tudi prvo spletno pesmarico – aplikacijo – Venec slovenskih. Na enem mestu je zdaj zbranih več kot 500 slovenskih ljudski in narodnih pesmi, z besedili in notnimi zapisi, dostop do njih pa možen od koderkoli, je zadovoljen idejni oče aplikacije Stanko Polzer. Na Koroška poje je letos nastopil tudi moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice. Zdravko Klanjšček, ki zbor vodi vse od začetka leta 1964, je prvič nastopil v Celovcu že leta 1958. Ustavimo se na sejmu ekstra deviškega oljčnega olja v Trstu in v Monoštru, kjer so praznovali četrt stoletja knjižne zbirke Med Rabo in Muro.


06.03.2023

Kako močno bo sijalo sonce koroškim Slovencem?

Na deželnozborskih volitvah na avstrijskem Koroškem je vnovič največ glasov dobila Socialdemokratska stranka Petra Kaiserja. Toda zmaga je manj prepričljiva kot v prejšnjih dveh mandatih. Če je pred desetimi leti koroškim Slovencem posijalo sonce, kaj za njih pomeni tokratni rezultat? Koliko bo lahko na njihove probleme v koroškem deželnem zboru opozarjal Franc Jožef Smrtnik? Politolog dr. Karl Hren ne pričakuje bolj promanjšinske politike. Nadaljujemo zgodbo o zelo pomembnih porabskih štipendistih, ki pa jih je vse manj. Pristojni v slovenski narodni skupnosti se tega zavedajo in iščejo konkretne rešitve, ugotavljata doktorici Katalin Munda Hirnök in Sonja Novak Lukanović z Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani. V Pulju se pridružimo udeležencem male šole slovenščine. Na Svetih Višarjah pa se pogovarjamo z gostilničarjem Juretom Prešernom, tudi o dirki po Italiji, ki bo letos imela enega od ciljev prav na Višarjah.


27.02.2023

S čezmejnim sodelovanjem do gospodarskega razvoja, s kulturnim ustvarjanjem proti pozabi

Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji in italijanske narodne skupnosti v Sloveniji so se dogovorili za okrepitev sodelovanja tudi na področju čezmejnega gospodarskega razvoja.


20.02.2023

Lahko protislovenska retorika obrodi sadove na volitvah?

Pred deželnozborskimi volitvami na avstrijskem Koroškem so se vnovič pojavili napadi na slovensko narodno skupnost. Kaj o tem meni peterica kandidatk in kandidatov za mesto v deželnem zboru iz vrst koroških Slovencev? Je bil odziv uradne Slovenije res streljanje vrabcev s kanoni? Zamejska gospodarska koordinacija postavlja temelje za konkretne projekte in idej za sodelovanje ne manjka. Zanima nas, kaj prinaša strategija turističnega razvoja Benečije in Rezije, s katero bodo skušali ustaviti odseljevanje. Tudi pustnemu dogajanju se ne moremo izogniti. V Števanovcih se tako pridružimo porabskim rojakom, ki ohranjajo tradicijo borovega gostüvanja.


13.02.2023

'S kulturnim mečem v boj za preživetje slovenske manjšine'

Slovenski kulturni praznik je za rojake zunaj matične države eden najpomembnejših, zato je večji del tokratne oddaje posvečen prav njihovemu kulturnemu poklonu Francetu Prešernu. Sprehodimo se od palače glavne Pošte v Trstu, kjer so osrednjo proslavo pripravili Slovenci v Italiji, do Gradca, kjer so se slovenski kulturi poklonili skupaj z najmlajšimi. Ustavimo se v Monoštru, kjer so tam živeči rojaki brali Prešernove pesmi, in v Zagrebu, kjer so se velikega pesnika spomnili s kar tremi prireditvami. V začetku maja bodo na Hrvaškem maja manjšinske volitve, vendar za njih ni velikega zanimanja. Zakaj, pojasnjuje strokovnjakinja za pravice narodnih skupnosti, dekanja reške pravne fakultete dr. Vesna Crnić Grotić.


06.02.2023

'Nič ni samoumevno, tudi jezik ne'

Gostimo tržaškega slovenskega literata in novinarja Dušana Jelinčiča, dobitnika nagrade Prešernovega sklada za prvi roman o tigrovskem gibanju. Nagrada, ki jo je dobil za roman o svojem očetu Zorku Jelinčiču, mu, pravi, pomeni posebno zadoščenje. Predstavimo pesniško zbirko Marija Čuka Vse gube ljubezni. Gre za prvo njegovo delo, ki je prevedeno v nemščino. Predsednik Slovenske prosvetne zveze Mitja Rovšek spregovori o ključnih letošnjih izzivih, med katerimi je tudi zagon profesionalnega gledališča RAMPA. Veliko načrtov imajo tudi Slovenci v Zagrebu, poudarja predsednik Slovenskega doma Darko Šonc. Kako pa se pripravljajo na manjšinske volitve? Ustavimo se tudi na Gornjem Seniku, ki sta ga skupaj obiskala kmetijska ministra Slovenije in Madžarske. Kakšen je položaj kmetijstva in kaj si lahko na tem področju obetajo porabski Slovenci?


30.01.2023

Pomembno je govoriti o jeziku, še pomembneje pa je ukrepati

Rojaki v sosednjih državah začenjajo s praznovanjem slovenskega kulturnega praznika. Jezik, naše bogastvo, je bil naslov proslave v Katoliškem domu prosvete v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Koliko je zavest o bogastvu jezika še prisotna med koroškimi Slovenci? Čestitamo letošnji Tischlerjevi nagrajeni Milki Kriegl, ki predano skrbi za ohranitev slovenske ziljske etnološke dediščine. V Furlaniji – Julijski krajini iščejo učitelje za pouk v slovenskem jeziku. Po večletnih prizadevanjih je zdaj končno objavljen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo tudi kandidati iz Slovenije. Porabski Slovenci si letos obetajo kar nekaj investicij, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs. Kakšen pa je odziv na razpis za razvoj malih in srednje velikih podjetij?


23.01.2023

Dolg seznam prednostnih nalog, želja in ciljev

Prioritete Slovencev v sosednjih državah določamo skupaj z njimi, pravi pristojni minister Matej Arčon in opozarja na pomen dobrih praks, ki lahko pomagajo pri reševanju težav. Ena od najbolj perečih je pomanjkanje učiteljev slovenskega jezika na Hrvaškem. Ni pa to edini problem pri pouku slovenščine, poudarja dr. Barbara Riman, predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Med prve letošnje cilje Slovencev v Italiji sodi zasedanje vladnega omizja, da bi na njem spregovorili tudi o težavah na področju šolstva. Preverimo, kako je s poukom slovenščine pri rojakih na avstrijskem Štajerskem, in gostimo Margito Mayer, nekdanjo novinarko, ki po upokojitvi sodeluje z muzejem Avgusta Pavla v Monoštru.


Stran 3 od 43
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov