Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Storžu bomo danes spoznali 87-letnega Ivana Albrehta. Rodil se je v Ljubljani leta 1933, del otroštva je preživel v Poljanski dolini, del pa v Zasavju v bližini Hrastnika. Služboval je v bližnjih Trbovljah. S svojo inovativnostjo je poskrbel za številne izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica pa ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove "cicke" oziroma "luftpona" – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta. Pripravo, ki jo pozna še iz otroštva, saj je z njo velikokrat prečkal reko, je predstavil tudi Andreji Gradišar. Obiskala ga je v Trbovljah, v katerih živi danes, pogovor pa sta posnela kar ob "luftponu" v bližini Zidanega Mosta; tam ju je – kot boste slišali – tu in tam zmotil mimovozeči vlak.
Ivan Albreht je v času službe poskrbel za mnoge izboljšave delovnega procesa, v pokoju se je med drugim lotil obnove luftpona
87-letni Ivan Albreht se je rodil v Ljubljani, del otroštva preživel v Poljanski dolini, del v Zasavju v bližini Hrastnika, v bližnjih Trbovljah pa je služboval. S svojo inovativnostjo je poskrbel za mnoge izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove cicke oziroma luftpona – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta.
»Delal sem jo doma v garaži. Narejena je bila v dveh mesecih. Leta 2014 smo jo zamenjali v enem dnevu. Prva se je z njo peljala družina iz Nove Gorice z dvema hčerama. Sam sem se nazadnje peljal lansko leto, ko sem mislil, da bom vnukinje vozil sem in tja.«
Ivan Albreht pravi, da je idej za izboljšave naprave še veliko. Želi si, da kabine ne bi bilo treba ročno poganjati, ampak da bi bilo vse avtomatsko in bi za zagon le pritisnili na gumb.
879 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V Storžu bomo danes spoznali 87-letnega Ivana Albrehta. Rodil se je v Ljubljani leta 1933, del otroštva je preživel v Poljanski dolini, del pa v Zasavju v bližini Hrastnika. Služboval je v bližnjih Trbovljah. S svojo inovativnostjo je poskrbel za številne izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica pa ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove "cicke" oziroma "luftpona" – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta. Pripravo, ki jo pozna še iz otroštva, saj je z njo velikokrat prečkal reko, je predstavil tudi Andreji Gradišar. Obiskala ga je v Trbovljah, v katerih živi danes, pogovor pa sta posnela kar ob "luftponu" v bližini Zidanega Mosta; tam ju je – kot boste slišali – tu in tam zmotil mimovozeči vlak.
Ivan Albreht je v času službe poskrbel za mnoge izboljšave delovnega procesa, v pokoju se je med drugim lotil obnove luftpona
87-letni Ivan Albreht se je rodil v Ljubljani, del otroštva preživel v Poljanski dolini, del v Zasavju v bližini Hrastnika, v bližnjih Trbovljah pa je služboval. S svojo inovativnostjo je poskrbel za mnoge izboljšave delovnega procesa, izumiteljska žilica ga ni zapustila niti, ko se je upokojil. Tako se je pred leti lotil obnove cicke oziroma luftpona – ročne žičnice s potniško kabino, s katero se je mogoče prepeljati čez Savo tam, kjer daleč naokoli ni nobenega mosta.
»Delal sem jo doma v garaži. Narejena je bila v dveh mesecih. Leta 2014 smo jo zamenjali v enem dnevu. Prva se je z njo peljala družina iz Nove Gorice z dvema hčerama. Sam sem se nazadnje peljal lansko leto, ko sem mislil, da bom vnukinje vozil sem in tja.«
Ivan Albreht pravi, da je idej za izboljšave naprave še veliko. Želi si, da kabine ne bi bilo treba ročno poganjati, ampak da bi bilo vse avtomatsko in bi za zagon le pritisnili na gumb.
V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbo gospe Nine Dovšak, ki je skrbela za moža z demenco.
V prvi oddaji v novem letu vas vabimo k sodelovanju, pokličite nas in nam zaupajte svoje želje in pričakovanja za leto 2024.
Recept za zdravih 90 let? Gibanje, aktivnost, bi odgovoril Štefan Podlesnik iz Maribora. Odbojka ga spremlja tako rekoč vse življenje, pa tudi drugi športi. Z ženo Ružo ubirata iste poti že 65 let, družini obeh sinov pa jima prav tako lepšata dneve in še posebno prihajajoče praznične dni. Tik pred prazniki sta Ruža in Štefan Podlesnik delček življenja podelila tudi z Lucijo Fatur.
Prejšnje poletje, od 12. junija do 30. oktobra, je Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, kot že nekajkrat doslej, razpisala natečaj kratkih zgodb za starejše od 60 let, Zgodbe mojega kraja. Letošnja tema je Kako smo se nekoč prevažali. Prejeli so 67 zgodb, ki so ustrezale razpisanim pogojem, in žirija je izbrala 10 najboljših. Najprepričljivejšo zgodbo je napisal in zanjo prejel prvo nagrado Janez Kavar iz Križ. Tudi sicer ima zanimivo življenjsko zgodbo, povezano tudi z našo radiotelevizijsko hišo. Obiskala ga je Lucija Fatur.
Marsikdo šele v tretjem življenjskem obdobju uresniči svoje dolgoletne sanje. Med te sodi tudi Franci Mežnar iz Verduna v občini Novo mesto. Dejaven upokojenec je letos v samozaložbi izdal pesniško zbirko Srce govori. 600 izvodov je pošlo v mesecu dni, zato jih je dal natisniti še 600. Francija Mežnarja, ki z recitacijo pesmic popestri marsikatero družabno prireditev v lokalnem okolju, je obiskal Jože Žura.
Bil je učitelj, ravnatelj, vmes marsikaj drugega, tudi dedek Mraz. Med drugim je pisal in bral pogrebne govore in kot pooblaščenec sklepal zakonske zveze. Po težkem otroštvu si je ustvaril lepo družino, ki ga razveseljuje in bogati še danes. Frane Gombač iz Podgrada pri Ilirski Bistrici rad pripoveduje in niza drobce svojega življenja, obiskala ga je Lucija Fatur.
Doktor pedagoške znanosti, pa tudi violinist. Že za diplomsko nalogo je preučeval povezanost med inteligentnostjo in muzikalnostjo in zanjo prejel študentsko Prešernovo nagrado. Zoran Jelenc je prvi direktor Andragoškega centra Slovenije in idejni oče Festivala učenja v Sloveniji. V studio Prvega ga je povabila Lucija Fatur.
Gospod Franc Lebar redno prihaja v prostore Dnevnega varstva starejših v okviru Doma upokojencev Kranj. Tu najde družbo in dejavnosti, s katerimi si krajša čas. S seboj pa nosi veliko lepih spominov, takih prav posebnih. O čem sta se pogovarjala z Lucijo Fatur, pa poslušajmo v tokratni oddaji.
Ljudske pevke z Jezerskega, ki delujejo pod okriljem Društva upokojencev Jezersko, že več kot petindvajset let predano ohranjajo izročilo ljudske pesmi. Z večglasnim petjem brez notne podlage in z navdušenjem, ki ne popušča, širijo svoj program in spoznavajo vedno nove pesmi. Te spretno spletajo v pušeljc ljudskih. »Ljudska pesem nas bogati in napolnjuje, petje in naša skupina nas gor držijo,« so soglasne upokojene Ljudske pevke z Jezerskega, ki so vesele, da njihove vrste krepijo tudi mlajše članice.
Če bi rekli, da je bil za gospo Mojco Dolamič vsa službena leta laboratorij njen drugi dom, se verjetno ne bi zelo zmotili. Zakaj se je odločila za poklic laboratorijske tehnice, boste izvedeli v prihodnjih minutah. Delo je opravljala z veseljem in predanostjo, predvsem pa se je posvetila vsem, ki so se bali odvzema krvi. Kljub vsemu je v pokoj odšla z veseljem in ga z veseljem tudi uživa, prav vsak dan posebej. Gospo Mojco Dolamič je na klepet povabila Lucija Fatur.
"S pisanjem pesmi sem dala iz sebe bremena, ki so se mi nakopičila v življenju," pripoveduje gospa Štefka Kenda. Z veseljem pokaže zbirko svojih pesmi in albume, v katerih so fotografije prav posebnih izdelkov izpod njenih rok. Redno prihaja v prostore Dnevnega varstva starejših v okviru Doma upokojencev Kranj. Z gospo Štefko Kenda se je pogovarjala Lucija Fatur.
Alenka Höfferle Felc ima bogato poklicno kariero. Najprej je doštudirala angleščino in francoščino na ljubljanski Filozofski fakulteti in se zaposlila kot profesorica na Gimnaziji Koper. Delo z mladimi ji je bilo sicer všeč, ampak pedagoško delo sčasoma zanjo ni bilo več izziv. Na Radiu Slovenija, takratnem Radiu Ljubljana, je v sedemdesetih letih uspešno opravila avdicijo za napovedovalce. Ker je želela postati zdravnica, je pri 32 letih začela študij medicine, ki ga je tudi končala. Zaposlila se je v UKC Ljubljana kot zdravnica specialistka fizikalne in rehabilitacijske medicine.
Gospa Terezija Oven, specialistka družinske medicine, se kljub upokojitvi še vedno vsak dan predano ukvarja z medicino oziroma s težavami, zaradi katerih se nanjo obrnejo po pomoč bližnji in daljni znanci. Skoraj ne bi verjeli, da medicina ni bila njena prva izbira, kot bomo slišali. Pa tudi njen dom ni samo dom. In prav tam je gospo Terezijo Oven obiskala Lucija Fatur.
V Okviru Doma upokojencev Kranj deluje Dnevno varstvo starejših, prav pred kratkim so druženja začeli v popolnoma novih prostorih na Planini. Center ponuja najrazličnejše dejavnosti, s katerimi si starejši popestrijo vsakdan. Gospa Vida Krelj je ena tistih upokojenk, ki nikoli nima veliko časa, saj ima koledar skrbno popisan z obveznostmi. K pogovoru jo je povabila Lucija Fatur.
Pred časom je Lucija Fatur obiskala Dom starejših občanov Grosuplje in spoznala sostanovalki, gospe Mariji. Gospo Pucihar ste v naši oddaji že spoznali, danes pa boste slišali pogovor z gospo Marijo Fink. Z oskrbo v Domu je zelo zadovoljna, dneve pa si obe gospe Mariji krajšata kar skupaj.
V tokratni oddaji vas pred mednarodnim dnem starejših, ki ga obeležujemo 1.oktobra, vabimo na Festival za tretje življenjsko obdobje, ki se že 22. leto odvija v Cankarjevem domu v Ljubljani.
Iskren, iskriv, zanimiv - tak je naš današnji sogovornik. Peter Kopitar je v Dom starejših občanov Grosuplje prišel pred tremi leti. Je eden tistih, ki na življenje gleda povsem racionalno in se je zato tudi odločil za bivanje v Domu. V življenju je videl in prepotoval lep del sveta, Luciji Fatur pa je najprej povedal, od kod prihaja.
V današnji oddaji bomo spoznali gospo Marijo Pucihar, ki je v začetku lanskega decembra, potem, ko je nesrečno padla, prišla v Dom starejših občanov Grosuplje. O odhodu v dom je sicer razmišljala že prej, pa se je življenje obrnilo nekoliko drugače. Gospo Marijo Pucihar je obiskala Lucija Fatur.
Z oktobrom se začenja novo študijsko leto tudi za upokojenke in upokojence. Svoja vrata namreč odpira največja mreža v izobraževanju odraslih v Sloveniji - Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Vpisi že potekajo, morda vas bodo pritegnili študijski programi, ki jih bomo predstavili v naslednjih minutah, sicer pa možnosti za izobraževanje zares ni malo. Na Univerzo za tretje življenjsko obdobje vas vabi Lucija Fatur z gostjami.
Naša tokratna gostja v zadnji poletni ponovitvi oddaje je univerzitetna diplomirana strojna inženirka in je kar 34 let v srednji tehniški šoli v Trbovljah poučevala strokovne predmete. Je tudi avtorica in soavtorica delovnih zvezkov za mehaniko, državna nagrajenka za življenjsko delo v srednjem šolstvu in soustanoviteljica S.O.S. šole. Izredno rada ima matematiko. Gostja Lucije Fatur je bila gospa Alenka Knez.
Neveljaven email naslov