Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Uživamo bistveno preveč visoko koncentriranih živil

16.10.2019

Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.

16. oktober je svetovni dan hrane

16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.

»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«

V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.

»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«

Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 


Veste, kaj jeste

329 epizod


V njej obravnavamo hranila in živila, ki se pojavljajo na tržišču.

Uživamo bistveno preveč visoko koncentriranih živil

16.10.2019

Morali bomo resetirati družbo – je ena od izjav našega tokratnega sogovornika v rubriki Veste, kaj jeste? Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo svetovni dan hrane promovira že 40 let. In v Sloveniji kljub nekaterim akcijam in pobudam očitno še nismo na točki, ko bi lahko rekli, da se dobro prehranjujemo.

16. oktober je svetovni dan hrane

16. oktobra pod pokroviteljstvom Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo že 40 let zaznamujemo svetovni dan hrane. “Do hrane smo imeli spoštovanje, pa smo ga žal izgubili,” začne pogovor upokojeni profesor dr. Peter Raspor, mednarodno priznan strokovnjak na področju biotehnologije, mikrobiologije in varnosti živil. Na hrano moramo gledati trajnostno, čeprav je ta sama po sebi minljiva in kvarljiva. Kot družba še vedno ne vemo, od kod točno prihaja in kaj vsebuje.

»Mi imamo hrane preveč. Ne znamo se odločati niti o tem, kaj je tisto, kar je najboljše za naš organizem, za naše potrebe.«

V splošnem uživamo preveč visoko koncentriranih živil. Že dolgo so to sladkarije, sokovi, gazirane pijače, zdaj tudi vse bolj priljubljena prehranska dopolnila. Da nekaj takšnega, kar je sicer oglaševano kot nujno in super zdravo, ni nujno to za vsakega posameznika posebej, se morajo naučiti že najmlajši. Odnos do hrane se torej začne že zelo zgodaj.

»Starši so izgubili stik s tem, da je zemlja osnova za to, da bo na njej zrasla ali trava, koruza ali pšenica. Da bo recimo trava lahko dobra hrana za govedo in da bo krava dala dobro mleko, ki bo pravilno predelano, imelo določen rok trajanja in ga bo treba ob pravem času in pravem obroku zaužiti. Vsi ti elementi so pomembni.«

Letošnja tema konference ob svetovnem dnevu hrane, ki poteka na zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, je Naša dejanja so naša prihodnost. Z zdravim prehranjevanjem za svet brez lakote. 


08.07.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


01.07.2020

»Tak, da so tisti oblaki lepi, črni gor na gibanici, ne?«

Haloze so najbolj znane po svojem vinu. Gričevnata pokrajina je od vseh rastlin najprimernejša za vinsko trto, prebivalci pa so se včasih poleg vinogradništva ukvarjali še z živinorejo, recimo prašičerejo. Zato tudi kulinarika – že od nekdaj – izhaja iz družinskega praznika – kolin.


24.06.2020

»Pridejo gospe, naročijo porcijo žab in solatko«

Žabje krake kuharji redkeje kot včasih uporabljajo za pripravo enolončnic, juh in ragujev, še vedno pa jih v nekaterih restavracijah dobimo v pečeni ali ocvrti obliki.


17.06.2020

»Kuham po receptu naše none«

12 poletnih nedelj na Prvem pridno polnimo z reportažami iz 12 statističnih regij Slovenije. Raziskujemo turistično manj poznane točke. NaPOTki je beseda, ki jo morate poiskati, ko pridete na našo spletno stran radioprvi.si. V reportažah se ustvarjalci seveda ne bomo izognili kulinariki določenega območja – nasprotno. Kulinarika neke regije je gotovo nekaj, kar sooblikuje izkušnjo z nekega območja. Zato bomo v naslednjih tednih tudi rubriko Veste, kaj jeste? ob sredah posvetili eni, dvema ali več kulinaričnim značilnostim posameznih regij. Tokrat je bila Tina Lamovšek v Obalno-kraški regiji in se med drugim pogovarjala z dvema zanimivima domačinoma iz Črnega Kala. Njuno kulinarično izkušnjo s tega območja je zbrala Nataša Rašl.


10.06.2020

Nakupovanje sveže zelenjave prek spleta ima velik potencial

V času epidemije novega koronavirusa, ko smo več časa preživeli doma in se izogibali pogostim obiskom trgovin, se je kot zelo priročna rešitev izkazal tudi nakup zelenjave prek spleta z dostavo na dom. Podatki Inštituta za nutricionistiko kažejo, da se je nakupovanje sadja in zelenjave z dostavo na dom v času epidemije povečalo za več kot 150%. Skladno s tem se je povečalo tudi število spletnih ponudnikov svežih vitaminov, zato so pri Zvezi potrošnikov preverili, kakšne so možnosti naročanja zelenjave na dom in kako pestra je ponudba.


03.06.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


27.05.2020

»Zaradi epidemije smo številni spremenili odnos do hrane«

V Sloveniji so bili po razglasitvi epidemije Covid-19 uvedeni ukrepi, ki so vplivali tudi na področje preskrbe s hrano in način prehranjevanja. V okviru mednarodne študije Food-Covid-19, ki je bila pri nas izvedena prek programa Prehrana in javno zdravje, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost, je Inštitut za nutricionistiko pripravil raziskavo o vplivu epidemije na tem področju. Že do zdaj se je pokazalo nekaj zanimivosti. Imamo recimo podatek, koliko odstotkov gospodinjstev je v preteklih tednih doma peklo kruh.


20.05.2020

Do travnika ali gozda za pisano rižoto in solato

Nataša Rašl je tokrat na pogovor za rubriko Veste, kaj jeste? povabila Katjo Rebolj, ki je nedavno kot nabiralka in mentorica nastopila v oddaji televizijske mreže Netflix z naslovom “Restavracije na robu,” ki je bila posvečena Sloveniji. Tam je dokazala, da se lahko za obogatitev solate, juhe ali recimo rižote, sprehodimo do bližnjega travnika ali gozda. Tam naberemo številne užitne cvetove rastlin in z njimi jedem dodamo vitamine in antioksidante ter seveda okuse in drugačen, poseben videz.


13.05.2020

Naš imunski sistem je v “razkuženem” okolju postavljen pred izziv

Če uporabljamo določena ravnanja za to, da bi še uspešneje upočasnili širjenje epidemije, to vseeno pretehta tiste morebitne škodljive učinke, ki jih s tem naredimo mikrobioti, pa vseeno je koristno, če vemo, da ji lahko na nek način že zdaj tudi pomagamo.


06.05.2020

Vitaminski kviz!

Ob zaključku serije oddaj o vitaminih na Prvem v sredinem jutru pripravljamo »vitaminozni kviz«! 13 vitaminov, nujnih za delovanje človeškega telesa in nujnih za sodelovanje v sredinem kvizu.


29.04.2020

V zelenjavi, sadju in stročnicah ga ne boste našli

Vitamin B12 je eden od ključnih vitaminov v našem telesu in je v nečem poseben. V zelenjavi in sadju ter stročnicah ga ne boste našli.


22.04.2020

Vitamin B9

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


15.04.2020

Surov jajčni beljak preprečuje absorbcijo vitamina

Redkokateri vitamin ima toliko različnih imen: vitamin B7, biotin, vitamin H, lepotni vitamin itd. Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz lekarne Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Goricia poudarja, da večina z raznoliko in uravnoteženo prehrano doseže zadosten dnevni vnos tega vitamina, torej je pomanjkanje redko.


08.04.2020

Veste, kaj jeste

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


01.04.2020

Zgodovina nas je naučila, kako pomemben vitamin je pantotenska kislina

V laičnih krogih poimenovan vitamin B5, strokovno tako imenovana pantotenska kislina je bila tokratna rdeča nit rubrike Veste, kaj jeste? na Prvem.


25.03.2020

Vitamin

Radi jeste? Pa veste, kaj jeste? Odgovor dobite v oddaji o vsem, kar se skriva v hrani. Vsako sredo ob 7.40 na Prvem.


18.03.2020

Če ste v stresu, izgubljate vitamin, ki je gonilo telesa

Ko govorimo o vitaminu, ki ga predstavljamo v tokratni rubriki Veste, kaj jeste?, si velja zapomniti: vnet jezik, razpokani ustni kotički, razširjene zenice in občutljivost za svetlobo so lahko prvi znaki pomanjkanja. Če ste v stresu, ga izgubljate veliko več in hitreje kot sicer. Vitamin B2 oziroma riboflavin je na neki način gonilo telesa.


11.03.2020

Adijo, utrujenost in pozabljivost!

Znaki manjšega pomanjkanja vitamina B1 oziroma tiamina so slabo počutje, izguba telesne mase in razdražljivost, ko pa gre za večje pomanjkanje, omenjamo nevrološke motnje in težave s srcem.


04.03.2020

V rdeči papriki ga je kar petkrat več kot v limoni

Najboljši viri vitamina C so sadje in zelenjava ter iz njiju izdelani sokovi. Veliko vitamina C vsebujejo acerola oz. divja češnja, šipek, jagode rakitovca in njihov sok, paprika, brokoli, črni ribez, kosmulje, koromač in citrusi. Količinsko so v našem geografskem prostoru za oskrbo pomembni tudi krompir, ohrovt, brstični ohrovt, rdeče in belo zelje, špinača in paradižnik. Živila, bogata z vitaminom C, prispevajo k ohranjanju normalnega delovanja imunskega in živčnega sistema, nastajanju kolagena, normalni psihološki funkciji, zaščiti celic pred oksidativnim stresom in zmanjšanju utrujenosti.


26.02.2020

Špinača za normalno strjevanje krvi in zdrave kosti

Če ste se rodili po letu 1987, potem je bil ta vitamin prvo v narekovajih zdravilo, ki ste ga dobili v življenju. Do šest ur po rojstvu ste prejeli injekcijo s tem vitaminom. Pred uvedbo tega preventivnega postopka je namreč približno vsak stoti novorojenček utrpel neke vrste krvavitev.


Stran 5 od 17
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov