"To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale.

"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah"

Čustveni sprožilec žrtve spolne zlorabe, katere izpoved smo objavili prejšnji teden, so bila težka dvojna vrata, kamor jo je župnik na silo odvedel vsakih po verouku. Žrtev spolne zlorabe, ki jo boste slišali danes, je spomin na to, kar je doživljala kot najstnica, stara toliko, da župnika, ki jo je zlorabljal, opišemo kot pedofila, dolgo skušala potlačiti. Eden od njenih sprožilcev so bili njeni dnevniški zapisi. Prebrala je, kako se je počutila ponižano, kako je bilo to, kar je počel, proti njeni volji. Takrat je tudi, da je to doživljala kot posilstvo.

Zlorabe so se dogajale na več nivojih, preveč hitro in intenzivno, da bi lahko sproti dojemala, kaj se sploh dogaja. Župnik je z manipulacijo s pomočjo vere povsem prevzel nadzor nad njenim življenjem. Določal je, kaj lahko dela, s kom se lahko druži, kam lahko gre. Zelo pogosto je morala k njemu k spovedi. Če mu ni bila popolnoma pokorna, če ni izpolnila vsega, kar ji je naložil, je bil jezen.

Šele kot odrasla oseba se je zavedela, za kakšno manipulacijo je šlo. Župnik ji je kot otroku popolnoma izbrisal identiteto.  Govoril ji je, da vse, kar ji je zapovedal, prihaja od boga. Kot duhovniku mu je popolnoma zaupala, on pa je popolnoma prevzel nadzor nad njenim življenjem. Bila je premlada, da bi lahko razumela in analizirala, kaj se zares dogaja, vedela pa je, da je to, kar on počne, zelo narobe.

"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah. Šele ko sem bila kakšno leto, dve starejša, sem začela bolj dojemati, da je pa to res grd poseg vame in v moje telo, in nisem mogla razumeti, kako lahko to še zmeraj meni počne in hkrati iz sebe dela podobo svetnika."

Zlorabo je prijavila v prepričanju, da ima Cerkev interes, da se razišče resnica, da ji bo zaupala, ji pomagala in se do nje obnašala sočutno. Vendar ni bili tako.

"Med postopkom so mi zastavljali vprašanja, kjer so pri meni ali drugih želeli ugotoviti mojo odgovornost ali vsaj najti neko mojo sokrivdo."

Dobila je občutek, da mislijo, da je ona problem, ker je duhovnika prijavila. Znašla se je pred togim uradniškim sistemom. Večkrat je morala ponoviti svojo zgodbo.

"Naj nobena žrtev več ne gre skozi to, skozi kar sem jaz šla."

Novomeški škof dr. Andrej Saje je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko tem področju – na ravni predpisov.

"Težava pa je prenašanje teh zakonov v prakso, predvsem pa je problem odločitve in resničnega prizadevanja za pravičnost in resnico, da prisluhnemo tistim, ki so bili zlorabljeni in jim tudi pomagamo."

Saje obljublja, da bodo naredili vse, da se bodo zlorabe odkrivale, da bodo ljudje lahko spregovorili in da bodo storilce tudi ustrezno kaznovali.