Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Krik žrtev, 2. del

14.12.2021

"To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale.

"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah"

Čustveni sprožilec žrtve spolne zlorabe, katere izpoved smo objavili prejšnji teden, so bila težka dvojna vrata, kamor jo je župnik na silo odvedel vsakih po verouku. Žrtev spolne zlorabe, ki jo boste slišali danes, je spomin na to, kar je doživljala kot najstnica, stara toliko, da župnika, ki jo je zlorabljal, opišemo kot pedofila, dolgo skušala potlačiti. Eden od njenih sprožilcev so bili njeni dnevniški zapisi. Prebrala je, kako se je počutila ponižano, kako je bilo to, kar je počel, proti njeni volji. Takrat je tudi, da je to doživljala kot posilstvo.

Zlorabe so se dogajale na več nivojih, preveč hitro in intenzivno, da bi lahko sproti dojemala, kaj se sploh dogaja. Župnik je z manipulacijo s pomočjo vere povsem prevzel nadzor nad njenim življenjem. Določal je, kaj lahko dela, s kom se lahko druži, kam lahko gre. Zelo pogosto je morala k njemu k spovedi. Če mu ni bila popolnoma pokorna, če ni izpolnila vsega, kar ji je naložil, je bil jezen.

Šele kot odrasla oseba se je zavedela, za kakšno manipulacijo je šlo. Župnik ji je kot otroku popolnoma izbrisal identiteto.  Govoril ji je, da vse, kar ji je zapovedal, prihaja od boga. Kot duhovniku mu je popolnoma zaupala, on pa je popolnoma prevzel nadzor nad njenim življenjem. Bila je premlada, da bi lahko razumela in analizirala, kaj se zares dogaja, vedela pa je, da je to, kar on počne, zelo narobe.

"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah. Šele ko sem bila kakšno leto, dve starejša, sem začela bolj dojemati, da je pa to res grd poseg vame in v moje telo, in nisem mogla razumeti, kako lahko to še zmeraj meni počne in hkrati iz sebe dela podobo svetnika."

Zlorabo je prijavila v prepričanju, da ima Cerkev interes, da se razišče resnica, da ji bo zaupala, ji pomagala in se do nje obnašala sočutno. Vendar ni bili tako.

"Med postopkom so mi zastavljali vprašanja, kjer so pri meni ali drugih želeli ugotoviti mojo odgovornost ali vsaj najti neko mojo sokrivdo."

Dobila je občutek, da mislijo, da je ona problem, ker je duhovnika prijavila. Znašla se je pred togim uradniškim sistemom. Večkrat je morala ponoviti svojo zgodbo.

"Naj nobena žrtev več ne gre skozi to, skozi kar sem jaz šla."

Novomeški škof dr. Andrej Saje je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko tem področju – na ravni predpisov.

"Težava pa je prenašanje teh zakonov v prakso, predvsem pa je problem odločitve in resničnega prizadevanja za pravičnost in resnico, da prisluhnemo tistim, ki so bili zlorabljeni in jim tudi pomagamo."

Saje obljublja, da bodo naredili vse, da se bodo zlorabe odkrivale, da bodo ljudje lahko spregovorili in da bodo storilce tudi ustrezno kaznovali.


Vroči mikrofon

1254 epizod


Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?

Krik žrtev, 2. del

14.12.2021

"To ni napad, to je samo izpoved, težka izpoved," pravi žrtev spolne zlorabe v Katoliški cerkvi. Želi si, da bi z njo opogumila še koga, ki je doživel zlorabo, da to, kar ga tlači, da ven iz sebe in pove, kar bi moral povedati. Tokrat bomo iskali tudi odgovor na vprašanje, kaj bi bilo nujno treba narediti, da se takšne zlorabe v Cerkvi ne bi več dogajale.

"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah"

Čustveni sprožilec žrtve spolne zlorabe, katere izpoved smo objavili prejšnji teden, so bila težka dvojna vrata, kamor jo je župnik na silo odvedel vsakih po verouku. Žrtev spolne zlorabe, ki jo boste slišali danes, je spomin na to, kar je doživljala kot najstnica, stara toliko, da župnika, ki jo je zlorabljal, opišemo kot pedofila, dolgo skušala potlačiti. Eden od njenih sprožilcev so bili njeni dnevniški zapisi. Prebrala je, kako se je počutila ponižano, kako je bilo to, kar je počel, proti njeni volji. Takrat je tudi, da je to doživljala kot posilstvo.

Zlorabe so se dogajale na več nivojih, preveč hitro in intenzivno, da bi lahko sproti dojemala, kaj se sploh dogaja. Župnik je z manipulacijo s pomočjo vere povsem prevzel nadzor nad njenim življenjem. Določal je, kaj lahko dela, s kom se lahko druži, kam lahko gre. Zelo pogosto je morala k njemu k spovedi. Če mu ni bila popolnoma pokorna, če ni izpolnila vsega, kar ji je naložil, je bil jezen.

Šele kot odrasla oseba se je zavedela, za kakšno manipulacijo je šlo. Župnik ji je kot otroku popolnoma izbrisal identiteto.  Govoril ji je, da vse, kar ji je zapovedal, prihaja od boga. Kot duhovniku mu je popolnoma zaupala, on pa je popolnoma prevzel nadzor nad njenim življenjem. Bila je premlada, da bi lahko razumela in analizirala, kaj se zares dogaja, vedela pa je, da je to, kar on počne, zelo narobe.

"Občutila sem sram, sramoto, predvsem en velik strah. Šele ko sem bila kakšno leto, dve starejša, sem začela bolj dojemati, da je pa to res grd poseg vame in v moje telo, in nisem mogla razumeti, kako lahko to še zmeraj meni počne in hkrati iz sebe dela podobo svetnika."

Zlorabo je prijavila v prepričanju, da ima Cerkev interes, da se razišče resnica, da ji bo zaupala, ji pomagala in se do nje obnašala sočutno. Vendar ni bili tako.

"Med postopkom so mi zastavljali vprašanja, kjer so pri meni ali drugih želeli ugotoviti mojo odgovornost ali vsaj najti neko mojo sokrivdo."

Dobila je občutek, da mislijo, da je ona problem, ker je duhovnika prijavila. Znašla se je pred togim uradniškim sistemom. Večkrat je morala ponoviti svojo zgodbo.

"Naj nobena žrtev več ne gre skozi to, skozi kar sem jaz šla."

Novomeški škof dr. Andrej Saje je do leta 2013 vodil ekspertno skupino za reševanje primerov spolnih zlorab. Pravi, da je Katoliška cerkev naredila že veliko tem področju – na ravni predpisov.

"Težava pa je prenašanje teh zakonov v prakso, predvsem pa je problem odločitve in resničnega prizadevanja za pravičnost in resnico, da prisluhnemo tistim, ki so bili zlorabljeni in jim tudi pomagamo."

Saje obljublja, da bodo naredili vse, da se bodo zlorabe odkrivale, da bodo ljudje lahko spregovorili in da bodo storilce tudi ustrezno kaznovali.


31.08.2022

Živi in pusti živeti: Pomembna je vsebina, ne lupina

Vsak lahko postane žrtev predsodkov in diskriminacije. Tudi tisti, ki napadajo, temu ne morejo ubežati.


30.08.2022

Je šolanje od doma po kakovosti primerljivo s tistim v šoli?

Med ukrepi proti epidemiji se je povečalo število staršev, ki so se za svoje otroke odločili za šolanje na domu ali na daljavo. Ob tem se odpirajo številna vprašanja tako o takem načinu šolanja kot o samem izobraževalnem sistemu.


24.08.2022

Ukrajina pol leta po ruski invaziji: dr. Marko Lovec in Miha Lampreht

24. avgust 2022, dan ukrajinske neodvisnosti in pol leta od začetka večje ruske agresije na Ukrajino. Ukrajinci pravijo, da dejanska vojna na njihovih tleh poteka že od aneksije Krima leta 2014. Po podatkih Združenih narodov je v tej vojni v zadnjih šestih mesecih življenje izgubilo 5500 civilistov, iz Ukrajine je zbežalo več kot 6,6 milijona ljudi, še sedem milijonov pa jih je notranje razseljenih. Buča, Irpin, Mariupol in številna druga mesta so postala znana po vsem svetu po ruskih vojnih zločinih. Medtem ruska propaganda ne pojenja, kvečjemu ravno obratno, se zdi, da se je s sankcijami še dodatno okrepila. Tako kot ne pojenja vojna, ampak postaja vojna izčrpavanja pravijo nekateri analitiki, ob tem pa se spreminja tudi svet.


17.08.2022

Požar ne pozna dopusta

Minuli teden so pri Slovenskem združenju za požarno varstvo in Zavodu za gradbeništvo Slovenije organizirali seminar na temo “Požar ne pozna dopusta - izzivi pri načrtovanju in gašenju stavb”. Med predavatelji je bil tudi vrhunski strokovnjak za požarno varnost José Torero, ki je sodeloval pri preiskovanju večjih požarov zadnjih desetletij, kot so zrušitev Svetovnega trgovskega centra, požar v zgodovinski stavbi Notre Dame in požar londonske stolpnice Grenfell Tower. Izpostavil je aktualne težave s katerimi se pri načrtovanju in gradnji stavb srečujejo inženirji, pri gašenju požarov pa predvsem gasilci.


16.08.2022

Tukaj počiva konvencija o statusu beguncev

Najpomembnejše teme tedna podrobneje analiziramo in preverjamo stališča strokovnjakov ter predstavnikov pristojnih organov. Kako njihove odločitve občutite na svoji koži?


10.08.2022

Najdeno s prevodom

Reportaža s festivala Krokodil v Beogradu


03.08.2022

Financiranje prostovoljnega gasilstva

Gasilci smo za občino, kakor koli nas trepljajo po rami, nebodigatreba, dokler je mir. V zadnjih tednih se je znova izkazalo, da ko je treba pomagati, znamo stopiti skupaj. Pripadniki sil za zaščito in reševanje, od civilne zaščite, policije, vojske in prostovoljci, predvsem pa gasilci, so bili tisti, ki so se zapisali v pomoči na Krasu. Ob požaru pa je bila precej pozornosti javnosti deležna tudi tema financiranja prostovoljnega gasilstva.


02.08.2022

Podpora dojenju v (po)koronskem času

Gostja v studiu je dolgoletna IBCLC-svetovalka za dojenje Alenka Benedik: kakšna je zdaj dostopna sistemska podpora ter kakšna podpora neformalnih in nevladnih skupin?


27.07.2022

Po požarih na Krasu: Kakšne so alternative gašenja, predvsem iz zraka?

Evropski mehanizem posojanja zračnih plovil za gašenje požarov se med državami članicami EU med poletnimi katastrofalnimi požari ni najbolje obnesel. Če se ognjena stihija razplamti v več članicah istočasno, še vedno velja starodavno spoznanje, da je bog najprej sebi brado ustvaril. Po urah resnice na Krasu bi kazalo razmisliti, ali bi o samooskrbi in z njo povezani neodvisnosti lahko spregovorili tudi na področju slovenske protipožarne zaščite.


26.07.2022

Med vodstvom in uredništvi mora obstajati požarni zid

Pogovor z novo varuhinjo pravic gledalcev, poslušalcev, bralcev in uporabnikov programskih vsebin RTV Slovenije Marico Uršič Zupan.


26.07.2022

Kako nadomestiti avtomobile v mestih?

Kako dosegljivi so ambiciozni cilji Evropske unije glede zmanjšanja izpustov zaradi prometa, če ne bomo spremenili svojega dojemanja avtomobila kot prve, tako rekoč naravne izbire za prevoz na delo, v trgovino ali na izlet?


13.07.2022

Točka preloma ali točka brez povratka?

Zadnje čase v povezavi s podnebnimi spremembami pogosto slišimo besedno zvezo "točka preloma", strokovnjaki nas vse bolj zavzeto svarijo z napovedmi, v katere vpletajo izraze, kot je "točka brez vrnitve". So to zgolj retorična orodja ali znanstveno utemeljeni pojmi? Kaj natanko pomenijo točke preloma, kakšen je njihov medsebojni vpliv in ali bomo z njimi res prestopili podnebni rubikon?


05.07.2022

Vedno bolj zgodnji vročinski valovi, vedno bolj silovite nevihte

Vedno bolj zgodnji in dolgi vročinski valovi, vedno bolj silovite in uničujoče nevihte niso več samo prihodnost, ampak so že postali naša sedanjost. Letos nas je vročinski val dosegel že pred koledarskim poletjem, temperature pa so v nekaterih delih Slovenije dosegle visokih 38 stopinj Celzija. Klimatologi pravijo, da bomo brez ukrepanja že na polovici tega stoletja te temperature dojemali kot normalne, Portorož bi lahko imel podnebje, kakršnega ima denimo Kairo v Egiptu. Kaj nam o podnebju sporočajo temperaturni ekstremi, kako bi sajenje dreves v mestih in ozelenitve streh pripomogli k zniževanju temperatur in kako ob energetski krizi, ko se mnoge države - med njimi Nemčija in Italija - spet obračajo k premogu in postajajo antipodnebne, postati in ostati država, ki elektriko pridobiva s pomočjo jedrske energije in iz obnovljivih virov? SOGOVORNIKI: - oblakolog Blaž Gasparini - klimatolog Gregor Vertačnik - jedrskI fizik Jan Malec


29.06.2022

Kako varne se počutijo prebivalci baltskih držav?

V baltskih državah so na grožnjo, ki jo predstavlja Rusija, opozarjali že od razpada Sovjetske zveze. Od leta 2014, ko je Rusija zavzela Krim, so bili še toliko bolj glasni. Tudi zato jih na nek način ruski napad na Ukrajino ni presenetil. Kot članice Nata so trdno prepričane o svoji varnosti, a negotovost med ljudmi ostaja. Kako vojna v Ukrajini vpliva na družbo v Estoniji, Latviji in Litvi?


28.06.2022

Več ko je plakatov, manj jih vidimo

Javni prostor je preobremenjen z oglaševanjem, ki je postalo moteče, nepriljubljeno, zastira nam poglede in nas ovira pri gibanju po mestu. Da je to lahko zelo nevarno, dobro ve Roberta iz Ljubljane, ki opisuje, kako se je na avtobusni postaji poškodovala zaradi plakatnega panoja. Direktor podjetja TAM – TAM Tomaž Drozg, grafični oblikovalec Gašper Uršič, krajinski arhitekt Zaš Brezar in likovni umetnik Arjan Pregl se strinjajo, da je zunanjega oglaševanja preveč. Bi ga bilo mogoče urediti in omejiti?


21.06.2022

Ksenija Horvat: Na pogajanjih odprte nove smeri razmišljanja, stiska vseeno ostaja

Razmere na RTV niso dobre, še več, slabe so. Pogajanj med vodstvom hiše in novinarskim sindikatom praktično ni, razen v PR sporočilih za javnost "generalnega vodstva", ki navidezno poziva k dialogu. O stavki novinarskih sindikatov in navideznih pogajanjih smo govorili v Vročem mikrofonu. Na vse to pa smo pogledali tudi skozi strokovno prizmo kadrovanja na odgovorne funkcije v Sloveniji, vključno z javno RTV.


15.06.2022

Paul Mason: Moramo se mobilizirati in braniti demokracijo

Fašizem je strah pred svobodo, ki ga sproži bežen pogled na svobodo, pravi britanski novinar in aktivist Paul Mason, nekoč voditelj na BBC-ju. Je mobilizacija nasilnežev, ki ne želijo biti svobodni. Lekcija 20. stoletja pa je, da ko fašističen način razmišljanja prevzamejo milijoni po vsem svetu, popolnega uničenja ni več mogoče ustaviti, še piše v knjigi: Kako zaustaviti fašizem. Cilj nacistov je bil, da uničijo ves napredek od francoske revolucije in to je tudi cilj današnje skrajne desnice, opozarja. Ob prevodu knjige v nemški jezik se je s Paulom Masonom v Berlinu za RTV Slovenija pogovarjala Polona Fijavž.


07.06.2022

Vroči mikrofon: Zgodba o poslednjih dveh severnih belih nosoroginjah

Za nosoroge je človek to, kar je bil za dinozavre meteorit, je vrstica iz knjige Zadnji dve, pod katero se podpisujejo prekaljen novinarsko-publicistični par Maja Prijatelj Videmšek in Boštjan Videmšek in fotograf Matjaž Krivic. Med celovitim popotovanjem od Češke, Nemčije, prek Italije do osrednje Afrike spoznamo zadnji dve še živeči severni beli nosoroginji, zadnji dve, ki sta ostali. Z njima bo vrsta izumrla. Ali pač? V minulh letih je za vrste na robu izumrtja znanost prinesla novo upanje, obuditev vrste od smrti v rokah napredujoče tehnologije umetne oploditve in uporabe matičnih celic namreč ni več le znanstvenofantastična iluzija, ampak realna, a etično še nedorečena pot. Hkrati nam orjakinji, ki sta svoje zadnje pribežališče našli v rezervatu Ol Pejeta v Keniji, pripovedujeta zgodbo o strašni človeški pogoltnosti, ki se ne manjša, in neizmerni veri v skupno delo in rešitev.


01.06.2022

Konec mučnih in ponavljajočih se pričevanj za otroke, žrtve spolnih zlorab

Po prijavi, da je otrok ali mladostnik doživel domnevno spolno zlorabo, se začne zanj mučen postopek pred različnimi organi – policijo, centrom za socialno delo, sodiščem, v zdravstvenih ustanovah ... Ponavljanje pričevanj o tako travmatičnih dogodkih otroka še globlje prizadene. Ta postopek bo odslej bistveno bolj prilagojen potrebam otrok in mladostnikov. Z začetkom delovanja Hiše za otroke bo namreč otrok v prilagojenem, prijaznem in starosti primernem okolju svoje pričevanje izpovedal le enkrat, izjemoma dvakrat, posnetek pričevanja pa bo služil za postopke v različnih ustanovah. Zgled za takšno hišo so v Sloveniji dobili na Islandiji, tam deluje že od leta 1998, je pa Slovenija edina evropska država, ki je za delovanje take hiše oz. pridobivanje pričevanj na ta način sprejela poseben zakon. Gostja Vročega mikrofona bo direktorica Hiše za otroke Simona Mikec.


31.05.2022

Obdobje negotovosti

Naraščajoče cene vplivajo na razpoloženje potrošnikov, ozka grla v dobavi surovin ter višanje njihovih cen pa na razpoloženje predvsem v predelovalnih dejavnostih. Potem ko so se kazalniki zaupanja zaradi negotovosti v povezavi z vojno v Ukrajini močno poslabšali, negotovost tudi po rahlem aprilskem izboljšanju ostaja visoka. Tudi o nevarnosti stagflacije in popravljeni napovedi gospodarskih gibanj smo se pogovarjali z direktorico Urada za makroekonomske analize in razvoj Majo Bednaš.


Stran 9 od 63
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov