Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem

02.07.2020

Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja

Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.

Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.

Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.

Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.

Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.

So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.

A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."

* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).


Zgodbe

241 epizod


Podkast Vala 202 z dodano vrednostjo. Poglobljeno in angažirano pripovedujemo zgodbe. Originalnih junakov, izjemnih dogodkov, drobnih in velikih zapletov. Zgodbe nekega časa, življenja in družbe.

Nova turistična realnost med Savudrijo in Puljem

02.07.2020

Pogled na plaže hrvaške Istre v teh dneh bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih se je med Savudrijo in Puljem sprehajal Gašper Andrinek.

Po plažah, avtokampih in turističnih naseljih od Savudrije do Pulja

Pogled na plaže hrvaške Istre te dni bolj spominja na začetek junija, ko se začne predsezona, kot pa na to, da smo na začetku najbolj priljubljenih mesecev za poletne počitnice. Hrvaška Istra je zelo priljubljena destinacija za slovenske turiste, nekateri so dejali, da se tam počutijo tudi bolj varne.

Okoli znamenitega savudrijskega svetilnika ni bilo ob mojem obisku niti ene počitniške prikolice, šotora ali avtodoma. Sredi sezone je v središču Umaga zelo težko dobiti parkirni prostor, zdaj s tem ni težav, tudi tik pri promenadi ne. Eden bolj priljubljenih avtokampov v bližini je že vrsto let Valkanela, med Funtano in Vrsarjem. Če se običajno tam tre slovenskih turistov, so v teh dneh na plažah redki. Kar sicer marsikomu ugaja. Po vseh avtokampih, tudi tako imenovanih pavšalistov, ni na pretek. Ob glavni cesti je marsikatero zimsko počivališče počitniških prikolic še vedno precej polno.

Vodilna epidemiologinja Zavoda za javno zdravje Istrske županije dr. Jasna Valić pravi, da ima Istra v teh dneh dobro epidemiološko sliko. Do zdaj so med turisti odkrili samo eno okužbo. Vseeno turiste opozarja, da morajo ves čas skrbeti za primerno varnostno razdaljo tako na plažah kot v vodi, za nošenje mask v zaprtih prostorih in za ustrezno higieno rok.

Direktor Zavoda za javno zdravje Istrske županije Aleksandar Stojanović, ki je tudi epidemiolog, kljub temu opozarja, naj vsak, ki bi opazil kakršne koli znake novega koronavirusa, najprej o tem obvesti tistega, pri katerem dopustuje, predvsem pa naj ne zapušča objekta, v katerem se nahaja, dokler ne dobi jasnih navodil. V primeru testiranja pa mora storitev plačati turist sam*. 1506 hrvaških kun oziroma približno 200 evrov, ki jih po besedah doktorice Valić pacient z evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, dobi nazaj v matični državi.

Ob tem velja spomniti, da so na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije opozorili, naj bodo ljudje pozorni pri sklenitvi komercialnih zavarovanj za tujino, če jim polica krije zdravstvene storitve, povezane z epidemijo covida 19.

So pa v Istri v samoizolaciji štirje Slovenci, ki so po prihodu na Hrvaško ugotovili, da so bili v Sloveniji v stiku z okuženim človekom. To so sporočili zavodu, ki z njimi zdaj ustrezno komunicira o nadaljnjih ukrepih. Za zdaj naj ne bi kazali znakov okužbe. O vsem tem so bili obveščene tudi epidemiološke službe v Sloveniji.

A turistična sezona ni obetala niti pred pojavom koronavirusa. Kar je v svoji raziskavi s kolegi na univerzi v Pulju ugotovil ekonomist in strokovnjak za turistiko Luka Jovanov: "Hrvaški turizem se preveč osredotoča na poletno sezono, kar bi bilo treba spremeniti in preusmeriti. Tako slaba turistična sezona, kot se obeta, za državo, kjer turizem in povezane dejavnosti predstavljajo 25 odstotkov bruto domačega proizvoda, lahko pomeni katastrofo."

* Pojasnilo: Odzvali so se na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer po poročanju STA pravijo, da so nad takšno izjavo presenečeni, zato so HZZO zaprosili tudi za uradno pojasnilo. Iz njega, kot navajajo, izhaja, da so stroški testiranja na novi koronavirus na Hrvaškem v ambulantah, ki so del javnega zdravstva, kriti na podlagi evropske kartice zdravstvenega zavarovanja, torej brez dodatnega plačila testiranega, razen seveda, ko je testiranje izvedeno na lastno željo (dopolnjeno: 2. 7. 2020 ob 15.10).


09.06.2024

Komadi: Anja

Anja je naslov komada skupine Parni Valjak iz Zagreba. Opisuje jezikovno izkušnjo slovenske pomladi iz sredine osemdesetih let. Anja je tudi simbol mladosti in privlačnosti neke generacije, ko je imela ljubezen isti jezik za vse.


03.06.2024

Komadi: Zarjavele trobente

Zarjavele trobente so nastale neke poletne noči leta 1984 v Sarajevu. Člana skupine Kongres sta ob pijači napisala nostalgično in pretresljivo zgodbo o žirafah, opicah in tigrih. O žalostnih afriških levih. O Francu in Lizi iz cirkusa Qualabladala pripovedujeta Adam Subašić in Zoran Predin.


25.05.2024

Komadi: Sonce

Sonce se je Severi Gjurin medilo dolgo. V garsonjeri v ljubljanskih Mostah je vzšlo šele, ko se je pravzaprav že umaknilo. In zazibalo v še bolj trden spanec. Zlati vlak pa včasih tudi dobesedno pripelje čez daljave.


22.05.2024

Niet 40: Pogrešali smo se

V tretjem delu radijskega dokumentarca o Nietih razmišljata Koala Manca in Mrfy Štras, nogometni trener Slaviša Stojanović se spominja prve pevke Tanje, sošolka s srednje kemijske pa ustanoviteljev Igorja in Aleša, ki sta se takrat ubadala tudi z rubikovo kocko. Severa pravi, da je lahko razlog za dolgoživost tudi v rednih pavzah. Kje so Niet danes, zakaj so karte za koncert drage, kako je ruženje v bendu skoraj kot orgazem. Koliko jih je še ostalo?


20.05.2024

Komadi: Gledal tvoje sem oči sanjave

Miloš Ziherl je bil med obema svetovnima vojnama uspešen slovenski glasbenik, igral je v različnih zasedbah in napisal nekaj čudovitih pesmi. Med njimi tudi ljubezensko Gledal tvoje sem oči sanjave. "Komad še danes zveni, kot bi ga igrali džezerji nekje v Sohu," pravi Vlado Kreslin, avtor najbolj znane sodobne izvedbe.


15.05.2024

Niet 40: Marolt, to je to!

V drugem delu radijskega dokumentarca spoznamo pevca Nietov Boruta Marolta. Kako je bilo stopiti v čevlje enega in edinega Primoža Habiča, zakaj je tudi Borutova profesionalna kariera svojevrsten punk, pogovarjamo se z njegovimi sodelavci in varovanci. Pridruži se nam tudi Severa, ki razmišlja o glasbi in mladih. Kam plujemo?


10.05.2024

Komadi: Bil je maj

Igor Dernovšek je skupaj z Alešem Češnovarjem leta 1984 ustanovil skupino Niet. V dobrem letu dni so se prebili na sceno, nastopili na Novem rocku in odšli na turnejo v Francijo. Bil je maj 1985 v Parizu. Del benda se je odpravil v četrt Pigalle. Sledila so leta aidsa in smrti. Igor leta 1993 napiše komad Bil je maj.


08.05.2024

Niet 40: To je punk, pi …

Niet še vedno živijo svoje perspektive, čeprav je bilo vmes veliko vijolic, depresije in smrti. 40 let od nastanka skupine ostaja energija, družbene kritičnosti ne zmanjka. V prvem delu radijskega dokumentarca na vajah spoznamo odnose v bendu, se pogovarjamo s sopotniki in sodobniki Nietov, z včasih neverjetnimi anekdotami se spomnimo Primoža Habiča, pokojnega prvega pevca.


01.05.2024

To so naši hrbti, to so naše roke, 3. del

O delavkah in delavcih, ki so pogosto spregledani, utišani in obravnavani kot številke, o izčrpavanju tovarn in ljudi govori antropologinja dr. Nina Vodopivec, Aleš Černi pa v zgodbi o vzponu in padcu tovarne Mura simbolizira sedanjost in prihodnost, ki sta tesno povezani s preteklostjo. Krojač in modni oblikovalec Aleš Černi je namreč otrok tovarne Mura, njegova mama je bila v Muri šivilja in po njeni zaslugi je bila Alešu ljubezen do šivanja položena v zibelko ...


01.05.2024

To so naši hrbti, to so naše roke, 2. del

O delu, delavkah in delavcih, o pomenu korektne komunikacije in partnerskih odnosov z zaposlenimi in s sindikati, pa tudi o razlogih, da je tekstilna tovarna Mura propadla, razmišlja Borut Meh, ki je bil predsednik družbe Mura od 2002 do 2007. V Muro je takrat že prišel kot krizni menedžer.


01.05.2024

To so naši hrbti, to so naše roke, 1. del

Letos jeseni bo petnajst let od stečaja tovarne Mura, naslednje leto pa bo stota obletnica začetkov te tovarne. O delu, izgubi in iskanju dela, propadanju in propadu tovarne, razčlovečenih delavkah in delavcih pripovedujeta Silva Mlinarič in Vesna Pavel, ki sta bili do stečaja leta 2009 zaposleni v tekstilni tovarni Mura.


29.04.2024

Drevo ima zgodbo: Rdečelistna operna bukev

Ob ljubljanski operi se je vse od konca 19. stoletja, ko so to imenitno stavbo dogradili, bohotila rdečelistna bukev. Zrasla je v veliko in lepo drevo. Ko je dopolnila približno 115 let, pa so jo posekali, saj je bila napoti pri obnovi opernega poslopja. Da bi priljubljeno drevo na nek način ohranili pri življenju, je Arboretum Volčji Potok v sodelovanju s SNG Opera in Balet Ljubljana cepil njene cepiče. Vzgojili so več kot sto mladih dreves, ki po slovenskih vrtovih in parkih ohranjajo njen spomin. Kakšna je zgodba drevesa, ki ga več ni?


23.04.2024

Atene: Zgodba košarkarske družine Andetokumbo

Janis Andetokumbo je eden najboljših košarkarjev na svetu, tekmec Luke Dončića v NBA in reprezentanci Grčije. V Atenah smo raziskovali košarkarsko pot migrantske družine Andetokumbo od betonskega igrišča v četrti Sepolia do bleščečega življenja v ZDA, kjer so vsi trije bratje že postali prvaki NBA. Srečali smo se z njihovim prvim trenerjem Spirosom Velliniatisom, ki je Janisa prepričal, naj začne igrati košarko in pozna tudi temnejše plati uspeha. Obiskali smo lastnika bara, ki je pomagal Janisu in njegovima bratoma Thanasisu in Kostasu, s spačkom pa se je odpeljal celo na tekme v Slovenijo.


22.04.2024

Drevo ima zgodbo: Tisa v Stranah

Ustavimo se v Stranah, zelo stari in najvišje ležeči vasi na pobočju Nanosa v postojnski kotlini. Na tem prostoru raste najdebelejša in po ljudskem izročilu najstarejša slovenska tisa. Tukaj je izhodišče planinske poti na Nanos, zato se na klopci v tisini senci skoraj vedno kdo zadržuje. Čeprav je tisa precej redek drevesni primerek, sta pri cerkvi svetega Križa, kamor se odpravimo mi, kar dve. Starejša in mogočnejša, ki jo podrobneje predstavimo, raste nad izvirom. Naši predniki so zato rekli, da je tukaj sveti kraj, tisa pa je bila pri njih večkrat označena za predmet čaščenja. Čemu vse je bila priča, koga je spoznala in morda odgnala?


15.04.2024

Drevo ima zgodbo: Fabianijeva murva

Predstavljamo simbolno verjetno najbolj mogočen drevesni primerek, ki ima v življenju Slovencev prav poseben pomen. V številnih umetniških delih, literarnih in verskih besedilih je murva v središču prostora in zaznamuje mesto posebnega dogodka. Na naših tleh ima murva družinsko simboliko, saj so ponekod na Primorskem ob poroki ali rojstvu otroka ob hišo zasadili ravno murvino sadiko. Po stari tradiciji murve še danes zelo cenijo, natančno obrezujejo v nenavadne oblike in negujejo. Pod murvo so se spletale družinske zgodbe, ljubezni, kupčije, babje čenče in otroške norčije. V Evropo so jo prinesli med drugo križarsko vojno v 12. stoletju preko Sicilije z namenom uporabe listov za krmo sviloprejk. Potujemo v Kobdilj na Krasu. Tam že 600 let raste Fabianijeva murva, najstarejše in najdebelejše sadno drevo pri nas.


12.04.2024

Pismo iz Gaze: Kadarkoli me lahko ubijejo

Palestinski novinar iz Gaze Sami Abu Salem je star 53 let. Oglasil se je iz Rafe. Mesto tik ob egipčanski meji ima načeloma 250 tisoč prebivalcev, zdaj se jih je tam znašlo še dodatnih milijon in pol. Tako kot Sami in njegova družina. Vojna ga je iz novinarja spremenila v berača. Ljudje v Gazi so jezni. Prepričani so, da so ostali sami. Ne verjamejo več, da se izraelske sile borijo le proti Hamasu. Ampak napadajo ljudi. Uničujejo univerze, šole, infrastrukturo, vodovod, električno napeljavo. Njihov cilj so tudi mednarodne organizacije, reševalci, zdravniki, gasilci in novinarji. Sami Abu Salem se ne počuti varnega. V vsakem trenutku ga lahko ubije bomba ali kakšen drug napad. Ob zaključku pisma pravi, da četudi se bo ta vojna, kdaj končala, življenja v Gazi ne bo več. Ostala bo samo puščava.


08.04.2024

Drevo ima zgodbo: Sgermova smreka

V 20 letih jo je obiskalo 5000 obiskovalcev, neka družina iz Logatca celo 10 let zapored, a vsako leto s kakim otrokom več. Zapeljemo se na 52 hektarjev veliko kmetijo v Zgornji Orlici. Majhen delež pripada tudi najvišjemu avtohtonemu drevesu v Srednji Evropi, smreki, tako visoki, da so jo morali trikrat meriti. Območje okoli nje se gručasto razprostira po pohorskih obronkih že slabih 800 let, tako dolgo, da se je povzpela vse do 62,7 metrov! Za primerjavo, Grajski hrib skupaj z Ljubljanskim gradom je visok približno 100 metrov – in kot mogočna zastava Ribnico na Pohorju, kjer je doma, postavlja na čisto poseben zemljevid.


02.04.2024

Drevo ima zgodbo: Gašperjev kostanj

V vasi Močilno visoko v posavskih hribih raste orjak. Gašperjev kostanj šteje že čez 400 let in roke si mora podati deset otrok, da ga lahko objamejo. Je najdebelejše drevo v Sloveniji, ki je bilo v vsem tem času nema priča odseljevanj, grozovitih golosekov in vojnih viher. Pod njegovo mogočno krošnjo se, odkar pomni, zbirajo vaščani, po njem pleza razposajena mladež, vsako leto pa navrže za več kot 200 kilogramov plodov. Kako mu je mineval čas, kaj vse je videlo, kdo je hodil tam mimo?


01.03.2024

Nesrečno Sarajevo in olimpizem 40 let pozneje

V zadnji epizodi podkasta Sarajevo 1984 govorimo o zapuščini iger, o olimpizmu danes in v prihodnje ter o možnosti, da bi še kdaj zagorel olimpijski ogenj na teritoriju bivše države, recimo pri nas, v Sloveniji.


23.02.2024

"Volimo Jureka više od bureka" v ritmu Bolera

V tretjem delu podkasta Sarajevo '84 se spominjamo časa pred štiridesetimi leti, ko so olimpijsko Sarajevo zapuščali še zadnji predstavniki številnih ekip: televizijskih, radijskih, časomerilskih, gostinskih, predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja in ostali, vpleteni v izvedbo 14. zimskih olimpijskih iger. Igre so se tako končale 19. februarja 1984 in v teh dneh pred štirimi desetletji so se po svetu vrstili sprejemi za športne junake iger.


Stran 1 od 13
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov