V zadnjem mesecu so na policijski upravi Maribor obravnavali 10 primerov tako imenovanih direktorskih prevar in tri primere spletnih napadov s posrednikom. Pri obeh goljufijah gre za ponarejena elektronska sporočila z navodili za nakazilo oziroma plačilo računa na transakcijski račun kriminalne združbe. Kot pravi vodja Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave Maribor , so mnoga podjetja zaradi nepazljivosti ob kar nekaj denarja: "V Mariboru smo pred kratkim imeli primer, ko je računovodkinja tako nakazala okrog 40.000 evrov."

Ker gre pri spletnih goljufijah večinoma za mednarodni kriminal, je denar običajno težko izslediti. Podobno je pri izsiljevalskih virusih, ki se na računalnik namestijo, ko uporabnik odpre okuženo priponko v elektronskem sporočilu. Virus nato zaklene vse datoteke na računalniku, do njih pa je mogoče dostopiti le po plačilu odkupnine. Žrtve izsiljevalskih virusov so najpogosteje fizične osebe, pa tudi podjetja. Robert Munda pri tem omenja primer zasebne ordinacije, ki ji je izsiljevalski virus zaklenil celotno bazo podatkov: "Verjetno si predstavljate, kakšne posledice je to imelo za ljudi, ki so prišli naslednji dan na pregled".

Za zaščito pred spletnimi goljufijami lahko podjetja uporabijo ustrezno programsko opremo, pogosto pa je spletne napade in z njimi povzročeno škodo mogoče preprečiti že s previdnostjo in dodatnim preverjanjem podatkov, bodisi po elektronski pošti, z sms sporočilom ali telefonskim klicem.

Namestitev izsiljevalskega virusa pa je mogoče preprečiti s previdnostjo pri odpiranju nenavadnih priponk v elektronskih sporočilih.

Več o spletnih goljufijah oziroma izsiljevalski virusih v Poletni tribuni.