18. maj 2018 ob 06:22 MMC RTV SLO Grem volit

Mladi vs. politiki: Usklajenost visokega šolstva in gospodarstva

MMC-jev projekt Grem volit! poslance
Grem volit! poslance

Kakšna je usklajenost visokega šolstva in gospodarstva? Foto: MMC RTV SLO

Potreba po vsaj delni usklajenosti visokega šolstva in gospodarstva obstaja, se strinjajo tako mladi iz projekta Grem volit! kot kandidati za poslance, ki smo jih povprašali po stališčih, pri čemer pa se razmišljanje o stopnji usklajenosti razlikuje.

Če bi del kandidatov razpoložljivost visokošolskega izobraževanja in potrebe gospodarstva skoraj popolnoma izenačil ali prvega celo podredil drugemu, pa nekateri razmišljajo, da je mladim treba pustiti, da se izobražujejo na področjih, ki jih zanimajo, in ne le tam, kjer jih za delo v tem trenutku potrebuje gospodarstvo. 22-letni Jure pa pravi, da jih sistem študija po bolonjski reformi ne pripravi na vstop na trg dela.

V MMC-jevem projektu Grem volit! smo z nekaterimi temami soočili mlade iz projekta Grem volit! poslance in kandidate za poslance iz strank, ki so se prijavile za sodelovanje.

.

Nastalo je 11 vsebinskih sklopov z odgovori na vprašanja z različnih področij, s katerimi smo skušali pokazati, kako razmišljajo tisti, ki bi v naslednjih štirih letih želeli odločati v parlamentu, in kako mladi, katerih prihodnost še ni določena. Pa tudi, kako blizu so razumevanju razmišljanja mladih. V videih smo sopostavili stališče mladega volivca s stališčem štirih ali petih predstavnikov strank. Kako natančni in neposredni so bili njihovi odgovori, ali so se temi izognili s "političnim besedičenjem", ali so izkoristili vprašanje za promocijo lastne stranke, ali pa so na vprašanje res odgovorili, si oglejte v videu ali pa odgovore preberite.

.

Videoposnetke bomo objavljali vsak dan do konca kampanje. Sodelovalo je 17 za sodelovanje prijavljenih strank, vsaka je zastopana v treh vsebinskih sklopih.

Kako je torej z usklajenostjo visokega šolstva in gospodarstva?

Jure, 22 let
Problem usklajenosti visokega šolstva in gospodarstva se je začel že z bolonjsko reformo, ko je bila uvedena možnost, da se študent po končanem tri- ali štiriletnem študiju vključi na trg dela, postane zaposljiva entiteta. In to je mogoče tista glavna stvar, ki mladim predstavlja problem, da se mogoče prehitro vključujejo na trg dela, s tem morda še nekompetentni vstopajo na področje gospodarstva, sfere dela, in potem, namesto da bi napredovali v šolskem, izobrazbenem sistemu, napredujejo v sistemu dela. Vendar v tem ne poznajo razmer, ker so pač prišli iz nekega "idealnega okolja", v katerem niso bili naučeni, kaj je tisto, kar dejansko v sferi dela, v gospodarstvu, pomeni oziroma šteje.


Matej T. Vatovec – Levica
Mislim, da se visoko šolstvo in gospodarstvo ne bi smeli usklajevati in biti dva povezana pojma. Tisto, kar je pri izobraževanju ključno, je, da v prvi vrsti služi tistemu, kar so želje in interes posameznika, torej da študira tisto, kar ga veseli, in ne tistega, kar je bolj profitabilno. V drugi vrsti, da bi bilo izobraževanje čim bolj dostopno vsem, kar omogoča predvsem neko širino, se pravi, da študent pridobi široko znanje in tudi gospodarstvo v tem smislu ne bi smelo pritiskati na ministrstvo in diktirati tistega, kar so trenutno potrebe trga dela, ampak predvsem iskati kadre, ki se lahko tudi skozi zaposlitev razvijajo in postanejo strokovnjaki na raznolikem področju tistega, kar so študirali.

Uroš Prikl – DeSUS
Bom malo bolj kritičen. Verjamem, da je usklajenost premajhna, da je povezanost premajhna, na kar v DeSUS-u ves čas opozarjamo. Jaz osebno bi želel in pričakoval večjo povezanost, kajti ne nazadnje izobraževalni sistem, pa naj bodo to srednje šole ali fakultete, producirajo, proizvajajo strokovnjake, ki pa jih potem ustrezno gospodarstvo ne zna uporabiti. Ali drugače: gospodarstvo pričakuje kakšen drug profil diplomanta, pa mu takšnega diplomanta izobraževalni sistem ne dá.

Domen Igličar – Zedinjena Slovenija
Usklajenost bi morala definitivno biti, in sicer v smislu, da če se izšolaš v Sloveniji, v Sloveniji dobiš tudi službo. Žal danes tega ni, mladi se šolajo v Sloveniji, kjer je študij zastonj, dobijo tudi štipendije, potem pa gredo na drugo tržišče v tujino, in smo mi na dvakratni izgubi. Pri njihovem financiranju in izobraževanju, saj jih (diplomante op. a.) izgubimo, ker gredo za večji denar delat v tujino.

Jerca Korče Lista Marjana Šarca
Usklajenosti gospodarstva in visokega šolstva trenutno ni, to tudi zaznavamo na trgu delovne sile, ampak kljub vsemu ocenjujem in tudi v naši stranki LMŠ ocenjujemo , da moramo mladi postati kreatorji, da moramo iti študirat tisto, kar si želimo, da nas to izpolnjuje, v tem smo dobri, tako bomo tudi lahko kreirali svojo prihodnost na lažji način. Torej, da nas sistem ne sili v študij nečesa, kar ni naša primarna izbira, in da se odločamo (sami op. a.), tudi če so to družboslovne smeri. Vendar pa se mora visoko šolstvo prilagajati na ta način, da podaja znanje tako, da ga bomo mladi znali pravilno izkoristiti, da bomo sami postali kreatorji svojih služb in ne samo čakali na državo, da nam stvari položi v roke.

Aleksandra K. Kovač

Oddajte svoj komentar - Št. komentarjev: 21

Za komentiranje morate biti prijavljeni. Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija.
Prosimo, da se pri komentiranju držite teme, ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila.

Prijavi sovražni govor


  • opat 18. maj 2018 ob 06:42
    Prijavi neprimerno vsebino
    Ko bodo začeli izpolnjevati predvolilne obljube se bom tudi jaz vrnil na volišče!
    +2
    -2
  • Nikec3 18. maj 2018 ob 06:42
    Prijavi neprimerno vsebino
    “In to je mogoče tista glavna stvar, ki mladim predstavlja problem, da se mogoče prehitro vključujejo na trg dela“

    Bog nam pomagaj! Do kdaj bi pa po mnenju Jureta morali študirati? To 40-ega leta?
    +7
    0
  • Tomaz Gorec 18. maj 2018 ob 06:56
    Prijavi neprimerno vsebino
    Prva dva pa natroslia cel kup neumnosti!
    +2
    0
  • penzl 18. maj 2018 ob 07:41
    Prijavi neprimerno vsebino
    Skratka, Levica si očitno želi še več večnih študentov neuporabnih smeri.
    +8
    -2
  • 2haha 18. maj 2018 ob 07:45
    Prijavi neprimerno vsebino
    Nikjer nisem zasledil stopnje izobraženosti mladih, smeri študija ali pa zaposlitve.. to je eden bistvenih podatkov, da katerega koli od teh vaših mladih dojemaš kot relevantnega sogovornika. Spet pa se vidi kakšne neumnosti trosi (združena) levica, a to je pač odraz izobrazbe fdv... Ne potrebujemo povezave z gospodarstvom in vsak naj študira tisto kar ga veseli... Bile bale. Zato pa sem imel med študijem strojništva kolege, ki so sredi semestra spoznali, da jih bolj veseli pedagoški faks. S takimi ne ohranjam stikov in se sramujem, sa lahko kdo tak sploh obstaja.
    +3
    -1
  • Janček 18. maj 2018 ob 08:10
    Prijavi neprimerno vsebino
    Trije mladi od petih so pod to temo bolj ali manj pihnili mimo. Še Tito bi se v grobu obraču, če bi bral take komentarje.
    +1
    0
  • jockan 18. maj 2018 ob 08:26
    Prijavi neprimerno vsebino
    Je čas volitev, ko politiki prosjačijo za glas z obljubami, na katere hitro pozabijo po volitvah. Volitve so samo borba za njihovo lagodno življenje na naš račun. Dokler bomo imeli sistem brez odgovornosti, nam bodo še migranti govorili, da smo revna država.
    0
    0
  • gesan 18. maj 2018 ob 08:36
    Prijavi neprimerno vsebino
    Mladi vs. politiki: Usklajenost visokega šolstva in gospodarstva
    -------------------------------------
    Predvsem šolstva in ne samo "visokega" šolstva.

    Saj vendar ne mislite, da bodo visoko izobraženi delali za tekočim trakom...

    Ali?

    Očitno kar naprej vrtijo vsi svojo lajno odvisno na katerem položaju so.
    In to nas kot družbo najbolj boli!

    Dajte že dojet enkrat, da ni vse za to kje smo mi.
    So tudi drugi, ki prav tako upravičeno pričakujejo kaj od smiselnosti sistema.

    Aja, pozabil sem, da mi hočemo bit svetovni prvaki v izobraženosti.
    PA čeprav bomo s tem obvladali samo svojo lajno.
    0
    0
  • gesan 18. maj 2018 ob 08:40
    Prijavi neprimerno vsebino
    penzl 18. maj 2018 ob 07:41
    Skratka, Levica si očitno želi še več večnih študentov neuporabnih smeri.
    ------------------------------------
    Da ne bomo našli na "desnici" kakšne večne študente "neuporabnih" smeri..
    Men se močno dozdeva, da je za mnoge tudi kultura "neuporabna" smet.

    Pa kdaj se boste streznili in nehali lajnarit o teh desnih in levih?
    A niste sposobni dojet, da je to samo voda na mlin pokvarjenih in nesposobnih politikantov?

    in potem še visoko izobraženi, hjezas.
    mi imamo res en tak pifl sistem, kjer vsaka kokoš lahko postane doktor znanosti.
    Žal mi je, da moram žalit kokoši ampak tako pač je.
    +1
    0
  • GoodFella 18. maj 2018 ob 09:02
    Prijavi neprimerno vsebino
    "Mislim, da se visoko šolstvo in gospodarstvo ne bi smeli usklajevati in biti dva povezana pojma." To, kar pravi Levica, je popolnoma zgrešeno, zato pa imamo veliko mladih brezposlenih, ki so s svojimi diplomami xy smeri praktično nezaposljivi. Neverjetno, kakšne nebuloze prihajajo s strani te stranke, res neverjetno.
    +1
    -1

Zadnji prispevki