Silvestrovo je 31. decembra.
Silvestrovo se imenuje po papežu Silvestru.
Papež je vodja katoliške cerkve.
Papež Silvester je umrl 31. decembra.
Umrl je pred skoraj 2000 leti.
Naši predniki so zadnjemu dnevu v letu rekli staro leto
Slovenci so zadnjemu dnevu v letu
včasih rekli staro leto.
Nekateri ta izraz uporabljajo še danes.
Za staro leto so si ljudje zaželeli dobro letino
Nekoč so bili za silvestrovo v navadi
drugačni običaji kot danes.
Eden takšnih običajev je bilo streljanje s puško.
Ljudje so verjeli,
da za staro leto oživijo duše umrlih ljudi.
Te duše so strašile ljudi.
S streljanjem so ljudje želeli prestrašiti zlobne duše.
In jih odgnati.
Pred krščanstvom so ljudje verjeli v več bogov.
In v čudežna bitja, kot so:
- škrati,
- vile,
- duhovi.
Ljudje so verjeli v duhove rasti.
Duhovi rasti so poskrbeli za dobro letino.
Z duhovi rasti je povezana šega otresanja sadnega drevja.
Šega je običaj,
ki se prenaša od staršev na otroke.
Ljudje so na večer pred novim letom
otresali sadno drevje.
Tako so prebudili duhove rasti.
Duhovi rasti pa so poskrbeli za dobro letino.
Ta šega je danes razširjena po vsej Evropi.
V Sloveniji se je ohranila v Škofji Loki.
In po Poljanski dolini.
Za novo leto je bilo značilno tudi koledovanje.
Koledovanje je star ljudski običaj.
Ta običaj so poznali že pred več kot tisoč leti.
O njem smo že pisali.
Kliknite na: Spoznajmo Slovenijo: Koledovanje
Danes novo leto dočakamo z odštevanjem
Danes silvestrovo praznujemo v krogu družine.
Ali s prijatelji.
Pogosta so tudi silvestrovanja na prostem.
In različne plesne prireditve.
Za silvestrovo praznujemo vstop v novo leto.
Pred polnočjo odštevamo.
Ko ura odbije polnoč, si voščimo.
In nazdravimo s kozarcem penine.
Letos so zaradi epidemije koronavirusa
silvestrovanja na prostem odpovedali.
V sodobnih časih si srečo zaželimo
tudi z novoletnimi simboli
Simbol je predmet ali znak.
Ta znak predstavlja večji pomen.
Novoletni simboli predstavljajo predvsem srečo.
Ali dobro življenje.
Novoletni simboli za srečo se pogosto upodabljajo na:
- novoletnih voščilnicah,
- darilnih vrečkah,
- darilnem papirju.
Z novoletnimi simboli na darilih in voščilih
zaželimo srečo.
Novoletni simboli za srečo so:
- škrat,
- podkev,
- dimnikar,
- detelja,
- zvon,
- pikapolonica,
- mušnica.
Škrat je čudežno bitje.
Ljudje so včasih verjeli,
da so imeli škratje posebne moči.
Škratje so bili varuhi narave.
Varovali so rastline, živali in naravna bogastva.
Škratje so tudi varuhi znanja.
In modrosti.
Škratje so bili dobri hišni duhovi.
Če je človek z njimi dobro ravnal,
so mu prinašali srečo in zdravje.
Škratje naj bi človeku tudi pomagali pri delu.
Škrat je najpogosteje upodobljen z dolgo kapo.
In dolgo brado.
Podkev je kovinski predmet,
ki ga se pribije na konjsko kopito.
Postopek pribijanja podkve na kopito
se imenuje podkovanje.
Včasih je veljalo za veliko srečo,
če je človek našel podkev na cesti.
Sreča je bila še večja,
če so podkev pribili nad hišna vrata.
Zvonu so ljudje že od nekdaj pripisovali
posebno moč.
Ljudje so verjeli,
da zvonovi odganjajo demone in čarovnice.
Zvok zvona v krščanstvu predstavlja božji glas.
Pikapolonica je star simbol za srečo.
Lahko je tudi simbol za rodovitnost.
Človek pikapolonice ne sme ubiti.
S pikapolonico je povezanih veliko vraž.
Vraža je ljudsko verovanje.
Ali prepričanje.
Včasih so ljudje verjeli,
da pikapolonice razumejo človeško govorico.
Mušnica je rdeča goba z belimi pikami.
Je strupena goba.
Mušnica je v Indiji in na Kitajskem
simbol večnosti in dolgega življenja.
Kot simbol življenja je mušnica povezana
s škrati in palčki.
Mušnica je škratom in palčko nudila prebivališče.
Zato naj bi srečo prinašala tudi ljudem.
