Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
1981, Pariz. Na ulicah nočnega Pariza poteka povolilno slavje. Ulice so polne ljudi, v zraku je čutiti upanje na boljše čase. Toda za Elizabeth, ki ji je pred kratkim razpadel zakon in je ostala sama z dvema najstnikoma, življenje ni prav nič preprosto.
V Ljubljani do nedelje poteka 2. festival generativne umetnosti Adela. Osredotoča se na odprtokodne tehnologije, trajnostno računalništvo in kreativno kodiranje, na njem pa bo svoja dela predstavljala vrsta domačih in mednarodnih umetnikov.
Najvišje priznanje Mestne občine Ljubljane (MOL) za življenjsko delo letos prejme skladatelj Aldo Kumar, za dveletno ustvarjanje pa so nagrajene režiserka Tjaša Črnigoj, igralka in pesnica Anja Novak ter vizualna umetnica in scenografka Urša Vidic.
Šest kratkih zgodb nam bo vsak torek z animirano pripovedjo zgodovinarjev predstavilo (pozabljene) osebnosti Ljubljane in dogodke, kot so jih doživljali takratni prebivalci. Veste, kdo je bila Anica Gorjup? Pa Gabrijel Gruber, znan po svojem prekopu?
Na slovesni akademiji je predsednica Nataša Pirc Musar poudarila, da nas "Narodna in univerzitetna knjižnica spomni, da se zgodovina slovenstva ni začela leta 1991, 1945 ali 1918, ampak mnogo prej." NUK je označila kot temelj naše državnosti.
"Od umetnikov se učim, kako delati počasi in spoštovati sam proces," pravi kuratorka iz Beograda Ana Simona Zelenović, ko razmišlja o kuriranju v času hiperprodukcije, prekarnih delovnih pogojev in komodifikacije.
Kako bo dvig morskih gladin vplival na Aquamanovo kraljestvo? Vprašanje se zdi bizarno, a se navezuje na znanstveno študijo, ki je preverjala, ali sodobni hollywoodski blockbusterji odražajo okoljsko krizo, v katero smo zabredli.
V Ljubljani se danes začenja festival Lezbična četrt. Osrednja tema jubilejne, desete izdaje je re:ciklaža, saj festival "reciklira predsodke o lezbični skupnosti ter želje in izzive, s katerimi se lezbijke soočajo v javnem kontekstu".
V muzeju Prado v španski prestolnici so v ponedeljek razstavili sliko italijanskega mojstra Caravaggia. Za platno je nekoč veljalo, da je delo neznanega umetnika in bi skoraj končalo na dražbi. Šele nedavno so potrdili, da je brez dvoma mojstrovo delo.
Tako kot film se tudi slovenski strip pogosteje kot v drugih deželah napaja v literaturi. Kar ni nujno slabo – zakaj bi si namreč risarji morali vsakič sami izmišljati zgodbe, če pa so za razvijanje idej in pripovedništvo poklicani tudi pisatelji?
O Anici Gorjup, obtoženi čarovništva, ni veliko znanega. O njenem obstoju sklepamo le iz štiristo let starega rabljevega računa. V njem je natančno popisano, kako so jo naši predniki mučili in pozneje usmrtili.
"Vsak solo je neka vrsta avtoportreta ali ogledala. Želela sem, da ta predstava ne bi bila zgolj osebno ogledalo, ampak hkrati ogledalo družbe," o predstavi Ponaredki, odtisi in drugi vdori pravi koreografinja Magdalena Reiter.
Umetnica Neža Knez pripravlja delavnico, ki omogoča, da se otroci spoznajo z analognim/ročnim animiranjem na filmski trak. Na tega bodo nanašali barve, risali, pisali in ga nato predvajali preko analognega projektorja.
Augsburg je bil okoli leta 1500 eno od bolj cvetočih mest severno od Alp. Postal je pomembno trgovsko mesto, močno povezano s habsburškim dvorom, kar je ustvarjalo ugodne možnosti za umetniški razcvet.
Umetniki so se z vprašanjem človekovega odnosa do narave začeli ukvarjati veliko prej, preden je okoljska problematika postala del širšega javnega diskurza.
Tokratni Osmi dan prinaša dva z Italijo povezana prispevka. Obiskali smo razstavo, posvečeno staroveškemu gledališču v Muzeju Are Pacis v Rimu in se pozanimali o vezi Srečka Kosovela s Trstom.
V dunajski Mozartovi hiši si lahko ogledate razstavo, posvečeno "Mozartu za mizo". Obravnavane so tako skladateljeve prehranjevalne navade kot tudi pojavljanje hrane v njegovih delih.
V Narodni galeriji so podelili Steletova priznanja. Matevž Remškar je bil nagrajen za konservatorsko obravnavo oltarja sv. Jurija v Šenčurju, Urška Todosovska Šmajdek za prenovo Pelikanove hiše v Celju, Irena in Mirko Cigula pa za posebne zasluge.
Neveljaven email naslov
