Palestinska prebežnica sedi pred šotorom svoje družine v Rafi. Foto: Reuters
Palestinska prebežnica sedi pred šotorom svoje družine v Rafi. Foto: Reuters

"Naša odgovorna prizadevanja so obrodila sadove. V Rafi je bilo doslej z vojnih območij evakuiranih skoraj pol milijona ljudi. Humanitarna katastrofa, o kateri se je govorilo, se ni zgodila in se tudi ne bo," je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Netanjahu.

S tem naj bi odgovoril na skrbi mednarodne skupnosti, ki že dalj časa svari, da bo vojaška operacija izraelskih sil v Rafi vodila v humanitarno katastrofo. Tudi ZDA kot glavna zaveznica Izraela operaciji nasprotujejo, saj menijo, da Izrael nima verodostojnega načrta za zaščito civilistov.

Prejšnji teden je tudi predsednik ZDA Joe Biden zagrozil, da bi izraelska ofenziva v mestu, kamor se je zateklo več kot milijon Palestincev iz drugih delov palestinske enklave, lahko imela posledice za dobavo ameriškega orožja. Kljub temu pa ameriški mediji poročajo, da ZDA načrtujejo novo pošiljko orožja za Izrael v vrednosti več kot milijardo dolarjev.

Izraelska vojska medtem še krepi in stopnjuje zračne napade na celotnem območju Gaze, tako v okolici mesta Rafa kot v osrednji in severni Gazi, kjer sta tarča izraelskih napadov med drugim tudi begunsko taborišče Džabalija in mesto Gaza.

Mesto Rafa in okolico je bilo od 6. maja, ko je izraelska vojska začela izdajati ukaze za evakuacijo, prisiljeno zapustiti skoraj 450.000 ljudi, je v torek sporočila Agencija ZN-a za palestinske begunce (UNRWA).

"Naše sile se borijo na celotnem območju Gaze," je še dejal Netanjahu in dodal, da to počnejo "ob evakuacijah civilnega prebivalstva in izpolnjevanju zavez glede humanitarnih potreb". Poudaril je tudi, da za vojaško zmago nad gibanjem Hamas ni alternative, vsako drugačno prepričanje pa je po njegovem mnenju "ločeno od realnosti".

Izrael je vojaško operacijo v Gazi sprožil po napadu Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani. Foto: Reuters
Izrael je vojaško operacijo v Gazi sprožil po napadu Hamasa na izraelsko ozemlje 7. oktobra lani. Foto: Reuters

ZDA pripravile milijardo dolarjev vreden sveženj vojaške pomoči Izraelu

Ameriško zunanje ministrstvo je v kongres poslalo predlog svežnja orožarske pomoči Izraelu v vrednosti milijarde dolarjev. Sveženj naj bi vseboval tankovsko strelivo, taktična oklepna vozila in minometne granate.

Do priprave novega svežnja vojaške pomoči Izraelu prihaja po tem, ko je Biden prejšnji teden zadržal pošiljko težkih bomb za izraelske sile zaradi skrbi, da bi jih lahko uporabili v napadih na gosto naseljene predele v Rafi na jugu Gaze. Bela hiša je nato sicer pohitela s pojasnili, da ameriška vlada ne bo odrekla podpore Izraelu in da je bila ustavljena le ena dobava.

Svetovalec Bele hiše za nacionalno varnost Jake Sullivan je v ponedeljek dejal, da bo Washington še naprej zagotavljal vojaško pomoč Izraelu v vrednosti 26 milijard dolarjev, ki jo predvideva prejšnji mesec sprejet zakon.

Običajno orožarske posle pregledata odbora za zunanje zadeve v senatu in predstavniškem domu ameriškega kongresa.

Po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sveženj, ki je bil poslan v kongres, predvideva 700 milijonov dolarjev tankovskih granat, za 500 milijonov dolarjev oklepnikov in 60 milijonov dolarjev minometnega streliva.

Bidnova tiskovna predstavnica Karine Jean-Pierre pa je v torek na vprašanje o izraelskih napadih v Rafi odgovorila, da so Washingtonu zagotovili, da izraelska vojska v Rafi izvaja omejeno operacijo, in ne obsežne kopenske ofenzive.

Dobave orožja Izraelu so postale pomembno politično vprašanje v ZDA pred novembrskimi predsedniškimi volitvami in breme za Bidna, ki se bo potegoval za svoj drugi mandat v Beli hiši.

Novica o najnovejši vojaški pomoči za Izrael je po poročanju BBC-ja prišla kmalu po koncu glasovanja na strankarskih volitvah v zvezni državi Maryland, kjer so aktivisti pozivali volivce k protestu proti temu, kar sami imenujejo naklonjenost Bidna Izraelu v vojni v Gazi.

Ubit visok poveljnik Hezbolaha

V izraelskem napadu z brezpilotnim letalnikom sta bila v torek zvečer na jugu Libanona ubita dva človeka, med njima terenski poveljnik Hezbolaha, je potrdil vir blizu proiranskega šiitskega gibanja.

"V napadu sovražnikovega brezpilotnega letalnika, usmerjenega na avtomobil (...), sta umrla dva človeka," so poročali libanonski državni mediji. Vir blizu Hezbolaha je za francosko tiskovno agencijo AFP potrdil, da je bil v napadu ubit terenski poveljnik gibanja, a imena ni razkril.

Izraelska vojska je sporočila, da je bil ubiti poveljnik Hezbolaha odgovoren za načrtovanje in izvedbo številnih terorističnih napadov na izraelske civiliste in izraelsko ozemlje.

Od napada palestinskega islamističnega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra so se razmere na izraelsko-libanonski meji močno zaostrile – redno prihaja do obstreljevanja med izraelskimi silami in Hezbolahom, raketiranja in napadov z letalniki.

V spopadih je bilo Libanonu doslej ubitih najmanj 413 ljudi, večinoma borcev Hezbolaha, pa tudi 79 civilistov. Izraelski viri navajajo, da je bilo na njihovi strani meje od oktobra ubitih 14 vojakov in deset civilistov.

V tem času so izraelske sile v Libanonu ubile več visokih članov in lokalnih poveljnikov Hezbolaha, pa tudi Hamasa, vključno z namestnikom vodje Hamasa Salehom Al Arurijem in višjim poveljnikom Hezbolaha Visamom Al Tavilom.

ZDA napovedali novo pomoč Ukrajini