Pogled z Medvedjega Brda proti Ljubljani tik pred koncem astronomske noči. Foto: Andrej Mohar/društvo Temno nebo Slovenije
Pogled z Medvedjega Brda proti Ljubljani tik pred koncem astronomske noči. Foto: Andrej Mohar/društvo Temno nebo Slovenije

Tako kažejo podatki ameriške službe za opazovanje vremena (NOAA). Geomagnetni vihar je bil pete stopnje na petstopenjski lestvici, kar je stopnja, ki je označena kot ekstremna, poročajo tiskovne agencije.

"Polarni sij to noč je bil neverjeten, česa tako intenzivnega nad Slovenijo ne pomnimo. Noč je bila impresivna in nepozabna!" nam je sporočil Andrej Mohar iz društva Temno nebo Slovenije.

"Severni sij je v Sloveniji izjemno redek pojav. Za to so potrebni izredno močni izbruhi na Soncu, do katerih pride le nekajkrat v 11-letnem Sončevem ciklu. Trenutno smo v obdobju največje aktivnosti, zato je bil severni sij iz Slovenije viden trikrat v zadnjega pol leta. Le najmočnejši sij pa je opazen tudi v mestih," je pojasnila Ida Kraševec iz Astronomskega društva Vega Ljubljana.

Sij bo z veliko verjetnostjo viden tudi v noči na nedeljo, vendar bo manj intenziven in izrazit.

Severni sij blizu Tržiča. Foto: Bralec/Job Stopar
Severni sij blizu Tržiča. Foto: Bralec/Job Stopar

Močnejša je nevihta, dlje proti ekvatorju je viden

Po podatkih ameriške službe za opazovanje vremena se je petkov vihar začel nekaj po 18. uri po srednjeevropskem času. Viharji, ki lahko povzročijo motnje v delovanju satelitov ter električnih omrežij, so napovedani tudi za prihodnje dni.

Geomagnetni vihar ali geomagnetna nevihta je pojav, pri katerem se pod vplivom močnejšega in bolj dinamičnega sončevega vetra Zemljino magnetno polje stisne, zmanjša in spreminja.

Med geomagnetnim viharjem se obroč polarnega sija razširi in polarni sij je viden dlje od polarnih območij proti ekvatorju. Močnejša kot je geomagnetna nevihta, dlje proti ekvatorju je viden polarni sij.

Kaj sploh je severni sij?

Severni sij je svetloba, ki jo oddajajo atomi in molekule v ozračju po trku z nabitimi delci iz sončevega vetra. Pojavlja se v nekaj značilnih barvah, pri čemer je najpogostejša barva zelena. Ta je tipična na severu na Arktiki, Islandiji in v Skandinaviji.

Veličasten severni sij zažarel tudi nad Slovenijo

Najmočnejši znani vihar septembra 1859

Severni sij se iz Slovenije pogosto vidi že med srednje močnimi geomagnetnimi nevihtami, med ekstremno močnimi pa se lahko vidi tudi v severni Afriki in na Kanarskih otokih. Med geomagnetnim viharjem 5. novembra 2023 je bil tako viden vse do Grčije in Turčije.

Med enim najmočnejših geomagnetnih viharjev v zadnjih nekaj stoletjih, ki je bil med 13. in 15. majem 1921, je bil viden do le 14 stopinj geografske širine od ekvatorja.

Med geomagnetno nevihto 2. septembra 1859, znano kot Carringtonova, pa je severni sij nad Kubo osvetlil nebo svetleje od polne lune. To je bil najmočnejši prepoznani geomagnetni vihar v zgodovini, poimenovali pa so ga po britanskem astronomu Richardu Carringtonu. Vihar je takrat povzročil številne električne udare na telegrafskem omrežju.