Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
190 epizod
190 epizod
Informativni prispevki iz področja kulture
V Mestni galeriji Ljubljana odpirajo razstavo Mladena Stropnika, ki se v svojih vizualno preprostih delih dotika predvsem tem spolnosti, tranzicije, smrti, sprostitve in (ne)dela. Uveljavljeni umetnik srednje generacije deluje v različnih medijih, zanj pa so značilni humor, vizualna napetost del ter skoraj otroško čudenje in doživljanje sveta. Ob projektih Mladena Stropnika odpovejo ustaljeni mehanizmi razumevanja umetniškega dela, je v katalogu zapisala kustosinja razstave Barbara Sterle Vurnik. In res je njihovo privlačnost težko zagrabiti. Čeprav vizualno izčiščena dela morda delujejo abstraktno, je za njimi pogosto konkretna življenjska izkušnja ali spomin, na katero kdaj napeljuje tudi naslov. Posnetek lista papirja, ki plapola na zobotrebcu, zapičenem v modro kroglico, z naslovom ko spim, na primer namigne na dihanje. Delo a boš šot pa sestavlja ogledalo z luknjo, v kateri je cigareta, ki ga spominja na prijatelja: Številni objekti na razstavi so namenjeni gledalčevi interakciji z njimi, k raziskovanju pa spodbuja tudi sama postavitev, saj se umetniška dela širijo onkraj razstavnih prostorov. Kot je za Stropnika značilno, je k sodelovanju povabil nekaj umetnic in umetnikov, razstavo pa spremljajo tudi performansi.
Leta 1774 se je začel proces uvajanja splošne šolske obveznosti v srednji Evropi, in tako tudi pri nas. V prostorih Slovenske matice v Ljubljani so pripravili enodnevni znanstveni simpozij ob letošnji 250-letnici ''Splošnega šolskega reda Marije Terezije''.
Forum Tomizza se s simpozijem na temo "Slovnica pozabe" začenja v Trstu. Mednarodni kulturni projekt, ki je nastal v spomin na pisatelja Fulvia Tomizzo, povezuje Slovenijo, Italijo in Hrvaško. Ob forumu poteka tudi mednarodni literarni natečaj za kratko zgodbo Lapis histriae, na katerega je letos prispelo več kot 200 del. Ob jubileju bo hkrati pester spremljevalni program, ki bo združil domače in tuje avtorje, humaniste in glasbene umetnike.
V knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani so prvič na ogled javnosti novo odkriti rokopisi očeta slovenske fonetike in pravorečja, prvega slovenista Stanislava Škrabca. Delo patra Stanislava Škrabca je bilo pred njegovim časom. Leta 1870 je na zavidljivi znanstveni ravni napisal razpravo o slovenski fonetiki. Bil pa je tudi velik nasprotnik panslavizma, ozirom tega, da bi slovenščina poniknila v drugih večjih slovanskih jezikih. Škrabčevo delo v zadnjem, ljubljanskem obdobju življenja je manj znano. In ravno to je zdaj prvič na ogled na razstavi, ki je posvečena spominu na 180-letnico Škrabčevega rojstva.
Z odprtjem na gradu Brežice so se pričeli letošnji Tedni ljubiteljske kulture Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Do 16. junija se bo po Sloveniji zvrstilo več sto dogodkov, od preprostih vaj do vrhunskih izvedb, osredotočali pa se bodo na pomen medgeneracijskega sodelovanja pod sloganom Medgeneracijsko ustvarjalni, kar so izvrstno prikazali že na odprtju s prepletom kar osmih različnih dejavnosti bogate brežiške ljubiteljske kulture.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se v Puccinijevem letu, ko operni svet zaznamuje 100. obletnico smrti enega največjih italijanskih skladateljev 19. stoletja Giacoma Puccinija, poklanjajo temu genialnemu umetniku z več uprizoritvami njegovih mojstrovin, tudi s premiero njegove opere Tosca.
Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici bo z nedeljskim koncertom na svojem velikem odru zaznamovalo 30. obletnico od prve premiere v novi gledališki stavbi in 20-letnico statusa narodnega gledališča. Ob tej priložnosti so pripravili izbor pesmi oziroma songov iz njihovih gledaliških predstav. Tako bodo člani gledališkega ansambla ob živi glasbi na odru prepevali pesmi iz Čarovnika iz Oza, Beraške opere, Pašjona, Realistov in ostalih predstav. Koncert za rojstni dan pomeni praznovanje obstoja njihovega gledališča ter izraz ljubezni, ustvarjanja in hvaležnosti, poudarjajo še novogoriški gledališčniki.
V Litvi se je ta teden odvijala 70. mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, tradicionalni forum in hkrati tekmovanje del sodobnih skladateljev, ki ga ob podpori sodelujočih javnih radiev prireja Mednarodni glasbeni svet. Delegati so po poslušanju 39 del 21ih radijskih hiš izbrali dve zmagovalni deli in več priporočenih. Skoraj pričakovano je veliki zmagovalec generalne kategorije Rostruma postal poljski skladatelj Rafał Ryterski. Poljska delegatka je želela njegov Totentanz – Mrtvaški ples za kontratenor, orkester in elektroniko predstaviti že lani, a je vmes posegla cenzura. Ni šlo toliko za glasbo, kot za Ryterskega samega kot aktivista za pravice skupnosti LGBTQ+. Te ob klimatski krizi in vojni v Ukrajini tudi tematizira v sami skladbi s pomočjo citatov in odrskih elementov. Povsem drugačno, zvočno razkošno delo je Rocailles de l'après-vie… ali Skalni vrtovi posmrtnega življenja… nizozemskega skladatelja Thomasa van Duna, zmagovalca v mladi kategoriji. Predloga Radia Slovenija, deli mladega skaldatelja Luke Rovisa ter Tomaža Groma v splošni kategoriji sta glede na pogovore z delegati zbudila veliko pozornosti, ki pa se na koncu ni prevedla tudi v glasove in uvrstitev med priporočena dela tribune.
V Slovenski kinoteki in na drugih prizoriščih še do sobote poteka 4. izdaja mednarodnega festivala eksperimentalnih avdiovizualnih praks V-F-X Ljubljana, ki predstavlja raznolike avtorske poetike na področju umetniškega videa in filma. Letos je festival odprl z vesno za najboljši celovečerni film nagrajeni Ne misli, da bo kdaj mimo: 25. 4.–26. 1. Tomaža Groma, eksperimentalni film, katerega zmago na Festivalu slovenskega filma v Portorožu lani oktobra so nekateri mediji označili za »radikalno«. Projekcijo v Slovenski kinoteki je, kot že enkrat prej, Grom pospremil z glasbeno spremljavo v živo. O dogajanju na festivalu poroča Tina Poglajen.
V Cankarjevem domu v Ljubljani so premierno prikazali film Spati s tigrom, biografsko zgodbo o avstrijski slikarki Marii Lassnig. Ob tem dogodku smo se pogovarjali z režiserko Anjo Salomonowitz.
V pogovoru z Ingrid Kovač Brus, ki spremlja letošnjo izdajo filmskega festivala v Cannesu, o enem najbolj pričakovanih filmov letošnje izdaje festivala, namreč o filmu Megalopolis Francisa Forda Coppole, ki je nastajal kar 4 desetletja, pa o drugih vrhuncih prvih dni festivala, o demonstracijah, ki so deloma zasenčile filmsko dogajanje in o najbolj pričakovanih filmih naslednjih festivalskih dni.
13. maja je umrla Nobelova nagrajenka za književnost in dobitnica številnih drugih uglednih nagrad, kanadska pisateljica Alice Munro. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in vse življenje vztrajala pri tej zahtevni literarni zvrsti. Uredniki so Alice Munro zelo cenili, hkrati pa je bila trd oreh zanje. Pri izpopolnjevanju in popravkih svojih besedil namreč ni odnehala in je napisala po dve ali več različic. Menda je odklonila branje korektur za ponatis svoje zbirke Ubežnica z besedami: "Ne, kajti zgodbe bi v tem primeru napisala na novo." Regionalno žarišče večjega števila njenih pripovedi je Huron County v jugozahodnem Ontariu, blatno ruralno okolje ali zakotna mesteca, posejana ob jezeru Huron. Na tem ozadju njeni liki, večinoma protagonistke, iščejo svojo pristno identiteto, saj jim šele ta omogoči, da se deloma samouresničijo. Številni teksti Alice Munro imajo avtobiografsko osnovo, saj tudi sama prihaja iz podeželskega Winghama v Ontariu. Kot Alice Ann Laidlaw se je rodila leta 1931 očetu kmetovalcu in materi učiteljici. Odraščala je v skromnih razmerah, vendar obdana s knjigami. Dobila je dveletno štipendijo za študij angleškega jezika na Univerzi zahodni Ontario, se pri dvajsetih poročila z Jamesom Munrojem, nato pa sta se zakonca preselila v zahodni Vancouver, kjer sta odprla knjigarno. Iz njenega življenjepisa izvemo še, da je bila poročena dvakrat in je v prvem zakonu rodila tri hčerke. Najprej se je preživljala s priložnostnimi deli kot natakarica, obiralka tobaka in knjižničarka. Po več selitvah se je z družino ustalila v Clintonu, v bližini svojega rojstnega kraja. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in potem svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Zaradi subtilnosti njenih pripovedi so jo večkrat primerjali s Čehovom, z vidika razpoloženja v njenih zgodbah pa tudi z Williamom Faulknerjem.
V dežju se je sinoči začel 77. filmski festival, ki slavi sedmo umetnost, a letos je bil uvod napet in tak bo zagotovo celoten festival. Častno zlato palmo je na odprtju prejela ameriška igralka Meryl Streep.
V kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu napovedujejo novo slovensko opero Kit na plaži. Gre za priredbo romana Vinka Moderndorferja, ki je tudi režiser predstave. Avtor glasbe je Iztok Kocen, libreto je napisal Jakob Barbo. Opera je nastala v produkciji Zavoda Novo mesto.
Slovensko založništvo ne bo moglo izkoristiti zagona, ki ga je dobilo s častnim gostovanjem Slovenije na največjem knjižnem sejmu na svetu v Frankfurtu in na največjem sejmu otroških in mladinskih knjig v Bologni. Na to je pred več kot mesecem dni opozoril Svet javne agencije za knjigo, kot osrednji razlog pa je navedel 20 odstotno realno znižanje sredstev za razpise in pozive Javne agencije za knjigo. Pri svetu JAK-a so opozorili, da nižanje sredstev postavlja pod vprašaj tudi uspešno redno delovanje vseh tistih založnikov, ki se ukvarjajo z izdajanjem kakovostne izvirne in prevodne knjižne produkcije. Podobno je od takrat v javni pobudi opozorilo več založnikov, Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev, ta teden pa je podporo prizadevanjem proti krčenju javnih sredstev za pisano slovensko besedo v javnem pismu izrazilo tudi Evropsko združenje založnikov. Predsednik zbornice založnikov Janez Miš je poudaril, da ministrica za kulturo Asta Vrečko ni izpolnila obljub o višanju sredstev za slovensko knjigo, ki jih je izrekla v oddaji Studio ob 17h, ki smo jo izvedli na 39. slovenskem knjižnem sejmu. Na ministrstvu za kulturo poudarjajo, da očitek o drastičnem znižanju sredstev ne drži, v prihodnje pa bodo povečevali sredstva.
V kine je prišel znanstvenofantastični akcijski film Kraljestvo planeta opic, ki ga je režiral Wes Ball po scenariju Josha Friedmana. Planet opic je najdlje trajajoča znanstvenofantastična filmska franšiza v zgodovini; medtem, ko je knjižno predlogo Opičji planet Francoz Pierre Boulle (gre za avtorja, ki je napisal tudi roman Most na reki Kwai) napisal leta 1963, so prvo filmsko priredbo Planet opic posneli že pet let zatem. Ameriški film Franklina J. Schaffnerja o posadki astronavtov, ki v daljni prihodnosti strmoglavijo na neznan planet in tam naletijo na družbo opic, ki so razvile človeku podobno inteligenco in govor, je bil izjemno uspešen tako med kritiki kot gledalci in za tisti čas prelomen na področju uporabe protetičnih mask; končni prizor filma s Kipom svobode pa je postal ena najbolj ikoničnih podob filma šestdesetih let. Kraljestvo planeta opic je četrti film po ponovnem zagonu franšize leta 2011, ki prikazuje dogajanje na Planetu opic pred tistim iz slovitega filma iz leta 1968, torej, kako je Planet Opic to postal, preden nanj strmoglavijo astronavti. Sledila naj bi mu (vsaj) še dva filma. O eni najuspešnejših filmskih franšiz razmišlja Tina Poglajen.
V torek, 14. maja, se bo v Cannesu začel najpomembnejši filmski festival na svetu, ki mu bo letos kot predsednica žirije načelovala newyorška režiserka Greta Gerwig in v soboto, 25. maja, nekomu izročila zlato palmo. Prvo pa bo, že na uvodnem večeru prejela Meryl Streep – za življenjsko delo. O programu 77. festivala poroča Ingrid Kovač Brus.
Znanstveniki so ljudje in njihov pogled na témo preučevanja je lahko, na primer skozi fotografski objektiv, tudi estetski, morda celo umetniški. V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo fotografij z naslovom Po Deželi stečkov, s katero predstavljajo raziskovalni projekt, ki se posveča srednjeveškim nagrobnikom predvsem na območju Bosne in Hercegovine. Stečke pa sicer najdemo še na Hrvaškem, v Črni gori in Srbiji.
V Linzu v Avstriji že 21. leto zapored poteka festival Crossing Europe. Od 30. aprila do 5. maja se mestece ob Donavi spremeni v stičišče sodobne evropske kinematografije s programom 144 celovečernih in kratkih filmov, tako igranih kot dokumentarnih, iz 41 držav. V tekmovalnem programu dokumentarnih filmov sta se znašla tudi filma Gozd poljske režiserke Lidie Duda in Bilo je nekoč … v gozdu finske režiserke Virpi Súutari, ki imata poleg besede gozd v naslovu skupno tudi temo aktivizma. Z avtoricama se je pogovarjala Petra Meterc.
V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli fotografsko razstavo z naslovom Istanbul – obrazi svobode Mance Juvan, uveljavljene fotografinje srednje generacije. Razstava je nastala v sodelovanju z ZRC SAZU in je nadaljevanje projekta, ki se je začel z isto naslovljeno monografijo, nastalo v soavtorstvu Ota Lutharja in Mance Juvan ter z besedili nekaterih tujih avtorjev. Črno-bele fotografije različnih velikosti predstavljajo obraze Istanbula, saj je avtorica z objektivom lovila utrip na ulicah, bazarjih, dvoriščih, trgovinah, lokalih, domovih in drugod. Preko osemdeset dokumentarnih in reportažnih fotografij dopolnjujejo QR kode, pa tudi verzi avtorice razstave, ki se vijejo po tleh razstavnega prostora. Manca Juvan s temi deli opozarja na spremembe urbanih prostorov, hkrati pa tudi na kulturno in politično dogajanje v današnjem Istanbulu. Razstava, ki jo bo v naslednjih dneh dopolnil spremljevalni program, bo odprta do 26. maja.
Neveljaven email naslov