Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
44 epizod
44 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medzvrstna inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka. Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric, interpretacija Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.
Eden najbolj znanih avstrijskih pisateljev Thomas Bernhard je vedno znova vznemirjal domačo in svetovno javnost. Njegova prezgodnja smrt leta 1989 je pretrgala bogato ustvarjalno pot umetnika, ki je svoje življenje v celoti podredil literarnemu ustvarjanju. Bernhard je leta 1975 objavil prvo izmed petih avtobiografskih knjig z naslovom Vzrok. Zadnja, Otrok, je izšla leta 1982. Tej je sledil kratek roman Wittgensteinov nečak, v katerem je opisal svoje prijateljstvo z nečakom slavnega Ludwiga Wittgensteina. Roman Der Untergeher iz leta 1983, po slovensko Potonjenec, pa po svoje nadaljuje tradicijo Bernhardove biografske proze. V njem avtor opisuje usodno prijateljstvo treh genialnih pianistov, ki so se srečali na salzburškem Mozarteumu. Eden izmed njih je znameniti Glenn Gould, ki je s svojo nadarjenostjo uničil druga dva. Bernhard in Gould se nista nikoli srečala, vemo le, da je bil Bernhard velik občudovalec Goulda in da je bil na njegovem koncertu v Salzburgu. Prevajalka je Lučka Jenčič, interpret Branko Jordan, režiser Jože Valentič, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Strojan in Matej Juh. Produkcija leta 2010.
Andrzej Sosnowski (1959) je pesnik, esejist, prevajalec in predavatelj ameriške književnosti na Univerzi v Varšavi. Njegov pesniški in prevajalski opus je precej obsežen ter za poljski literarni prostor pomemben in vpliven. Za njegove pesmi pa je značilno, da pozornost usmerjajo k jeziku oziroma raziskovanju različnih pomenov v njem. V njegovi poeziji se tako mešajo različne realnosti, vsakdanja se na primer ne razlikuje od sanjske. Objavljamo pet pesmi, ki jih je avtor pred leti že predstavil na festivalu Dnevi poezije in vina. Prevedel Primož Čučnik, interpret Matej Recer, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Bojan Vasić (1985) je srbski pesnik, prozaist in kritik. V slovenščini je leta 2015 v prevodu Varje Balžalorsky Antić v dvojezični izdaji izšel njegov prvenec Srča/Črepinje (Kulturni center Danilo Kiš). Vasić je do zdaj objavil roman in osem pesniških zbirk, zadnjo, Oddaljevanje, leta 2022. V tej knjigi upesnjuje trenutke, ujete v prostore med Donavo in Beogradom. V pesmih se zato mešajo urbane slike s slikami narave skozi pesniški postopek kadriranja in tako tudi podrobnosti, ujete v pesmih, prikažejo edinstvenost nekega trenutka. Objavljamo šest Vasićevih pesmi iz omenjene pesniške zbirke. Prevedla Natalija Milovanović, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
V oddaji Literarni nokturno predstavljamo kratko zgodbo z naslovom Nič ni, nič ni slovenske avtorice Vesne Lemaić. Pisateljica, rojena leta 1981, je svojo pisateljsko pot začela leta 2008 z večkrat nagrajenim kratkoproznim prvencem Popularne zgodbe, ki sta mu sledila romana Odlagališče in Kokoška in ptiči. Leta 2018 je izšla njena druga zbirka zgodb Dobrodošli, leta 2022 pa tretja zbirka z naslovom Trznil je, odprla je oko. Zgodba Nič ni, nič ni je ena izmed njenih prvih zgodb. Avtorica se je v njej mojstrsko vživela v otrokovo doživljanje težavnih družinskih razmer. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiser: Igor Likar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje: Vlado Motnikar, Ana Rozman, leto nastanka: 2008.
Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan, rojen leta 1935 v Tacomi, se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. A že po letu 1972 se je umaknil iz javnega življenja in se preselil v odmaknjen predel Bolinasa v Kaliforniji, kjer je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Čeprav je bil za časa življenje bolj znan po svojih proznih delih, s katerimi je požel mednarodno slavo, je svojo literarno pot začel kot pesnik. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratkih zgodb in deset romanov. Njegov svojevrsten otožni humor, nadrealistični domišljijski preskoki, skoraj otroška naivnost in igrivost v celoti prežemajo vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Objavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Rommel se pelje globoko v Egipt (1970). Prevajalec Tone Škrjanec, interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Francoska pisateljica Brigitte Giraud se je rodila v Alžiriji, živi in dela pa v Lyonu. Veliko prepoznavnost je doživela že z zbirko kratkih zgodb leta 2007 z naslovom Ljubezen je zelo precenjena, predlani pa z romanom Živeti hitro. Za obe deli so jo nagradili z Goncourtovima nagradama. Te že pogrešam je rahlo humorno obarvana zgodba iz omenjene zbirke in tako kot preostalih enajst iz nje govori o koncu neke ljubezni. Prevajalka Tanja Ahlin, interpretka Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Laura Riding Jackson, pokojna ameriška pesnica, kritičarka, romanopiska, esejistka in pisateljica kratkih zgodb, je v eseju z naslovom Moja pot v poezijo in iz nje zapisala: "Moja vera v poezijo je bila v osnovi vera v jezik kot elementarno modrost." Njeno vztrajanje pri nenavadno visoki vrednosti jezika jo je naredilo za nekakšno duhovno učiteljico, ki je literaturo izbrala za središče svojega zanimanja in dela. Izbor poezije je iz knjige zbranih avtoričinih pesmi pripravil in prevedel Primož Čučnik. Prevajalec: Primož Čučnik, režiser: Igor Likar, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič, urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2019.
Umrla je kanadska pisateljica, Nobelova nagrajenka Alice Munro. Rodila se je v jugozahodnem Ontariju kot Alice Ann Laidlaw leta 1931. V Ontariju je prejela dveletno štipendijo za študij angleškega jezika in se najprej preživljala z različnimi deli: bila je natakarica, obiralka tobaka, knjižničarka in knjigarnarka. Prvo zgodbo je objavila pri devetnajstih letih in si svoj avtorski ugled več desetletij gradila izključno na tem zahtevnem, a pogosto podcenjenem žanru kratke proze. Ob prejemu Nobelove nagrade je tako izjavila, da jo še posebej veseli, ker bo to vrhunsko priznanje morda pomagalo premostiti omalovažujoče mnenje, da je zgodbarstvo predvsem nekakšno igračkanje, vmesna stopnja do pisateljeve izpolnitve v romaneskni formi. Njene zgodbe so pogosto čudaške, včasih bizarno banalne, vendar se iz njih lahko učimo, kako živeti, ne da bi nas pri tem pohodila usoda ali odplavil napačen življenjski tok. V zgodbi Resnično življenje avtorica slika življenje ekscentrične Dorrie in njenih sovaščanov, prijateljev, navideznih prijateljev in sovražnikov. Prevajalka Lea Flis, režiser Marko Bratuš, interpretka Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2007.
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Barbaro Cerar, dramsko igralko in prvakinjo Drame Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, poznamo iz številnih vlog na odru, pa tudi iz filmov in s televizije. V slovensko leposlovje je stopila šele nedavno s prvencem Pretežno jasno; ta pripoveduje glavni junakinji Olgi, ki jo zapusti partner, ona pa ugotovi, da je noseča. "Roman Barbare Cerar je preprosto odličen. Svež, barvit, dinamičen, jezikovno bogat, igriv, predvsem pa duhovit. Morda na trenutke trpko duhovit," je zapisal pisatelj Vinko Möderndorfer. Besedilo avtorica tudi interpretira. Glasbena opremljevalka je Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2024.
Edgar Allan Poe, sloviti ameriški romantični pesnik in pisatelj 19. stoletja, s svojo poetiko ni vplival le na vrsto poznejših avtoric in avtorjev, temveč je začrtal tudi osnovne poteze več literarnih žanrov. Ko danes govorimo na primer o začetkih fantastične ali detektivske literature, ne moremo spregledati Poeja, prav tako pa se je v svetovni kanon vpisal kot lirik z občutkom za posebno temačnost, za to, kar je Sigmund Freud skoraj stoletje pozneje poimenoval "das Unheimliche". V nocojšnjem Literarnem nokturnu vabljeni k poslušanju petih Poejevih pesmi (Zvezda večernica, Jezero: posvetilo, Navideznost in Sen, ki v snu živi). Prevajalec je Andrej Arko, interpret Boris Juh, režiser Radivoj Podbršček, tonski mojster pa Jure Culiberg. Produkcija leta 1999.
Ksenija Medved je zelo dejavna na področju knjižničarstva, s prvencem napisala sem roman, objavljenim v samozaložbi, pa se predstavlja še kot pesnica. Ob njeni poeziji lahko imate občutek, da se pogosto opre na svoje zelo konkretne izkušnje in jih ubesedi z veliko neposrednostjo, včasih pa zapiše tudi izkušnje bližnjih. Tako najverjetneje tudi v pesmi pisala sem v samostan, posvečeni spolnim zlorabam v Cerkvi. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ana Urbanc, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje pa Marko Golja. Produkcija leta 2024.
Bulat Okudžava (9. maj 1924) se je kot prostovoljec bojeval v Rdeči armadi. Po vojni je diplomiral iz filologije, poučeval ruščino na podeželskih šolah, pozneje pa je bil urednik v Moskvi. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja je začel peti svoje pesmi ob spremljavi kitare. Postal je simbol ohranjene liberalne kulture v Sovjetski zvezi, njegove pesmi so bile polne humanizma. Bulat Okudžava je umrl v Parizu leta 1996. Predstavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Ruske pesmi. Prevajalec: Ivan Verč, interpret: Boris Juh, režiserka: Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Mirko Marinšek, urednika oddaje Andrej Arko, Ana Rozman, leto nastanka: 2004.
Hrvaška pisateljica, esejistka in prevajalka Dubravka Ugrešić v odlomku besedila Evropa v sepiji opisuje ozračje sestanka predstavnikov iz različnih vzhodnoevropskih držav v Bratislavi pred kakim desetletjem. To je bila spodbuda za njen razmislek in nepopustljivo oster zapis o stanju Slovanov, kot pravi sama, v novih družbenih in političnih okvirih. Govori o sedanjosti, ki preteklost brez kakršnih koli razlik pretvarja v poceni spominke, v prihodnosti pa je le še neizbežnost skorajšnjega konca: kar smo imeli nekoč za satirično distopijo, danes neopazno živimo. Prevajalka Đurđa Strsoglavec, interpretka Lena Hribar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonski mojster Urban Gruden, urednika oddaje Tadeja Krečič in Matej Juh. Posneto leta 2018.
Avtofikcijska žanrsko hibridna knjiga Toxic Eve Mahkovic opisuje bivanjsko tesnobo mlade ženske, ki ji ni lahko živeti, čeprav ima, po vsem sodeč, uspešno življenje, ženske, ki je prezaposlena sama s sabo, kot je večina nas, samo da to odprto priznava, ter poskuša sproti sestavljati nekakšen zemljevid same sebe. Toxic je prežet z osebno perspektivo pisateljice – knjiga je sestavljena iz portretov in avtoportretov, mitov, analiz serij, razgradnje konceptov in se izteče v nekakšen divji seznam, naslovljen Vertigo. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz prvega dela knjige z naslovom Oktober: Avtoportreti. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef, urednica Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Pesniška zbirka Od sončnega vzhoda do njegovega zahoda Czesława Miłosza, ki je izšla leta 1974, vsebuje dvaindvajset pesmi in daljšo istoimensko modernistično pesnitev. V Literarnem nokturnu se posvečamo sedmim izmed omenjenih dvaindvajsetih, v katerih načenja temeljna bivanjska vprašanja, pa tudi vprašanje vesti, na katero marsikdo v današnjem svetu vse prerad pozabi. Prevajalka Jana Unuk, interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra. Prevajalka: Maja Kovač; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Saša Mihelčič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Publicistka in novinarka, profesorica in književnica je svoje pesmi je imenovala srčnice, saj so prihajale iz srca - čiste in nepotvorjene. V njih se veseli polnega življenja in sprejema njegovo zemeljsko končnost ter se v stiku s Presežnim zaveda enosti vsega. Igralka Nina Valič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Koder. Posneto leta 2024.
Več kot 400 književnih prevodov iz 26 jezikov je impresivna zapuščina jezikoslovca, urednika in velikega prevajalca Janka Modra (1914–2006). Kot je ob Modrovi sedemdesetletnici napisal Kajetan Gantar, bi »bilo brez Modrove prevodne žetve naše literarno obzorje siromašnejše, naša materinščina pa prikrajšana za številne presenetljive besedne zveze in izrazne možnosti«. Ob 110. obletnici Modrovega rojstva obujamo spomin nanj kot na pesnika, in sicer s šestimi soneti iz njegove knjige 225 sonetov z naslovom Sla spomina. Sonetni venec sonetnih vencev je Moder na pamet sestavljal v povojnem zaporu, pozneje pa je izšel pri Mohorjevi založbi. Interpretacija: Majda Grbac, režija: Ana Krauthaker, glasbena oprema: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež. Leto nastanka: 2004. Redakcija: Andrej Arko, Maja Žvokelj.
Neveljaven email naslov