Vožnja motocikla ima svoje zakonitosti. K eni se pogosto vračamo, to je zaviranje. Razlog je enostaven, motocikli hitro pospešijo, uspešno ustavljanje pa je precej zahtevnejši proces. Če se ne izide po načrtih, postane del, s katerim se ukvarja policijska statistika.

Med glavne vzroke za prometne nesreče vselej spada tudi neprilagojena hitrost. Ko smo v eni od preteklih sezon odgovor na to vprašanje iskali z Robertom Sušanom, ki je v okviru delovanja AVP-ja na povsem nov način analiziral dejanske tragične primere in pri teh iskal vzroke, zakaj so se zgodile nesreče, je povedal, da se veliko prometnih nesreč zgodi, ker motoristi ne poznajo svojih omejitev in omejitev motocikla. Le-te morajo poznati.

To nas je pripeljalo do teme o spoznavanju mej in omejitev, lastnih in motociklovih. Eno in drugo je v bistvu stvar premisleka in postopnega spoznavanja ter razmišljanja, ne da jih spoznavamo tako, da se zapodimo v ovinke in čakamo, kaj se bo zgodilo. Ker je najlažje od vsega priviti plin, veliko težje pa je pravočasno izvesti celotni proces zaviranja.

Varnostna razdalja je bistvenega pomena

V Avtomobilnosti smo se pogovarjali s Samom Trpinom, ki je inštruktor za motocikle BMW in ima resnično izjemno veliko znanja tudi s področja izobraževanja vojaških in varnostnih sil.
"Do zaviranja mora sploh priti. Pomembnih je več stvari. Potrebna sta namreč čas in dovolj prostora, da do samega zaviranja lahko pride. Temu pravimo reakcijski čas. V današnjem svetu, v katerem imamo veliko komunikacijskih naprav, povezave s čeladami in tako naprej, je motilcev še več. Vse to vpliva na zaviralni čas. Za predstavo: v naselju, v katerem je omejitev hitrosti 50 km na uro, odbijte ničlo in pomnožite s številko tri, da dobite dolžino, ko sploh začnete zavirati. Pri 100 km/h je to vsaj 30 metrov razdalje do začetka zaviranja. Velikokrat vidimo, da je varnostna razdalja absolutno premajhna in je to nemogoče izvesti. Nikoli ne vemo, kdaj bo prišlo do situacije, ko bomo morali zavirati v sili," pravi Trpin.

Po navadi se to zgodi v okoljih, ki smo jih vajeni in v katerih se nam nikoli ni nič zgodilo. Trpin svetuje, da imate vsaj dva prsta vedno na zavori. Samo tako boste lahko v kritični situaciji, ko se bo zgodila – in vedno se zgodi – zavirali na polno in optimalno na obe zavori. Vedno na obe zavori.

"Ko zaviramo v sili, pri močnem zaviranju veliko voznikom pogled uide na prednje kolo ali na sam merilnik hitrosti, namesto da bi gledali v točko ustavljanja oziroma v točko rešitve," dodaja sogovornik.

Motoristi, pojdite na poligon in vadite zaviranje

Ta ugotovitev je sama po sebi tako močna, da bi že zdavnaj morali najti načine, kako motoriste opremiti s to informacijo na tak način, da bodo začeli o tem razmišljati in vaditi zaviranje, in to takrat, ko situacija ni kritična.

"Zaviranje je kompleksna stvar. Na zaviranje vpliva sedenje na motociklu, pravilna uporaba vseh zavor, sklopke, pogleda. Vse mora biti izvedeno pravilno in ob pravem času, zato polagamo na srce – pojdite na poligon, na varno površino, začnite z majhnimi hitrostmi in poskušajte zavirati na polno. Tako boste spoznali motor, njegove sisteme in jih boste znali tudi dobro izkoristiti," pravi Trpin.

Še en nasvet za vse, ki se vozite v dvoje. Trenirajte s sopotnikom ali sopotnico, kajti tudi ona ali on mora biti osredotočen na vožnjo in mora spremljati promet. Če tega ne bo, ko bo voznik naredil vse pravilno, bo podrl celoten sistem in sledil bo padec. Zelo pomembno je tudi, da ste v dobri fizični kondiciji.

Še več nasvetov pa v videoreportaži iz oddaje Avtomobilnost.