Prva svetovna vojna
(2)
Z jedkanicami, torej z jedkanjem črt na bakrene plošče, je Otto Dixu uspelo do potankosti in neprizanesljivo na papir vojne rane in smrt preliti tako, da je nastala velika umetnost Foto: EPA
Razstava Otto Dix: Vojna je bila sicer uspešno prikazana že po vsem svetu, nazadnje v Mehiki in nato v Slovenj Gradcu. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo na ogled do 6. maja, poleti pa se bo selila v Mumbai v Indijo. Foto: AP

Dodaj v

Grozote vojne, kot jih je videl Otto Dix, v MNZS

29. marec 2018 ob 21:41
Ljubljana - MMC RTV SLO

V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v petek vrata odpira razstava Otto Dix: Der Krieg / Vojna, grafike 1920-24. Postavitev združuje 28 del, na katerih je nemški umetnik prikazal grozote vojne in njene posledice.

Po besedah direktorice muzeja Kaje Širok je razstava "češnja na vrhu komemoracij 1. svetovne vojne", ki so jih začeli leta 2014. Širokova je na današnji novinarski konferenci spomnila še, da so serijo komemoracij 1. svetovne vojne začeli z razstavo Take vojne si nismo predstavljali, ob tem pa se jim je zdelo pomembno, da v prikaz 1. svetovne vojne v Sloveniji vključijo tudi tuja veleposlaništva z njihovimi razstavami. Razstavo Otta Dixa so tako pripravili v sodelovanju z Nemškim veleposlaništvom v Ljubljani.

Razstava prinaša izbor del s postavitve, ki je bila lani na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pri čemer so se osredotočili predvsem na tista dela, ki simbolno pokažejo na grozote vojne.

Umetnost kot katarza
Nemški veleposlanik Klaus Riedel je spomnil, da je Dix tudi sam izkusil strelske jarke na fronti. V svojih delih krutosti vojne predstavlja zelo neposredno in neprizanesljivo. Ustvarjanje pa je bilo za umetnika tudi način, da se je spopadal s tem, kar je doživel v jarkih. Svoje nočne more je zdravil na svoj način, je še povedal veleposlanik.

Vojno so sprva vzeli zlahka
Kot so zapisali v muzeju, je na začetku 20. stoletja v srednji Evropi vladalo vzdušje družbenopolitičnega zatišja. Mnogi so ga kasneje opisali kot soparo pred nevihto. Začetek prve svetovne vojne so zato nekateri občutili kot neke vrste prebujenje, ki osvobaja. "Izlet v Pariz", je pisalo na mnogih vagonih, ki so vojake iz Berlina peljali na fronto.

Tudi mladi slikar in risar Dix (1891-1969) se je prostovoljno javil v vojsko. Na začetku je doživljanje na fronti opisal še celo kot fascinantno igro. Domov je pisal: "Vojna je sicer ogabna stvar, a kljub temu predstavlja nekaj silovitega." Vendar pa se je njegovo navdušenje kmalu poleglo. Toda imel je srečo. Grozote je preživel nepoškodovan, vendar so mladega veterana od takrat naprej tlačile more.

Dix se je v podobe poglabljal tako, da jih je prenesel na papir. Z jedkanicami mu je uspelo do potankosti in neprizanesljivo na papir prenesti vojne rane in smrt. Tako je nastal grafični cikel Vojna z 51 listi. Na razstavi je predstavljen izbor iz omenjenega grafičnega cikla, temu pa je dodanih nekaj grafik z družbeno kritično vsebino, nastalih med letoma 1920-24.

Nova stvarnost, ki so jo nacisti opisali za "degenerirano"
Dix je skupaj z Georgom Grozsom eden vodilnih umetnikov t. i. nove stvarnosti. Smer je zaznamovala likovno ustvarjalnost Weimarske republike in pustila pomemben pečat v evropskih umetnostnih tokovih do druge svetovne vojne. Z nastopom nacizma je izgubil profesuro na dresdenski akademiji in prepovedano mu je bilo razstavljati, njegova dela pa so bila umaknjena iz javnih zbirk.

V obrazstavnem programu je direktorica muzeja napovedala večer s Kvartetom Accademia 10. aprila in predavanje umetnostnega zgodovinarja Milčka Komelja 25. aprila, ko bodo tudi prvič javno predstavili delo slovenskega slikarja, predhodnika ekspresionizma, Frana Tratnika z naslovom Begunci, ki ga je muzej dobil v dar.

Razstava Otto Dix: Vojna je bila sicer uspešno prikazana že po vsem svetu, nazadnje v Mehiki in nato v Slovenj Gradcu. V Muzeju novejše zgodovine Slovenije bo na ogled do 6. maja, poleti pa se bo selila v Mumbai v Indijo.

A. J.
Prijavi napako
Komentarji
mend055
# 30.03.2018 ob 08:07
Sem si razstavo ogledal na Koroškem, v Slovenj Gradcu.
Avtorja likovnih sporočil seveda nisem utegnil (s)poznati, se je pa ponovno potrdilo, kako lahko v likovnem jeziku - z likovno abecedo črt, točk, barv, prostora - ter z določenimi grafičnimi orodji in materiali (v primeru O. Dixa) podaš osebno videnje tistega tragičnega časa vojnih grozot...
DrMatilda
# 30.03.2018 ob 05:03
Zeh.
Mene bolj gane nemška abstraktna umetnost tistega časa, se mi zdi, da v primeru nacistične Nemčije, skrito več pove.
TV in RA arhiv
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
Doberdob - roman upornika 01:13:41, 20.11.2016
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Izbor