Prva svetovna vojna
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.8 od 22 glasov Ocenite to novico!
false
Na soški fronti je italijanskim vojakom poveljeval Luigi Cadorna. Foto: Wikipedia / www.esercito.difesa.it
false
Ob vstopu Italije v vojno in odprtju soške fronte je general Luigi Cadorna napovedal "sprehod na Dunaj". Foto: Wikipedia
false
Na avstro-ogrski strani fronte je poveljeval "lev s Soče", general Svetozar Boroević von Bojna. Foto: Radio Koper
false
Mitralješko gnezdo v zimskih razmerah na soški fronti. Foto: Hrani Fundacija Poti miru

Dodaj v

Krivda za čudež pri Kobaridu je padla na poveljnika Luigija Cadorna

General je neuspešno napovedal "sprehod na Dunaj"
19. avgust 2017 ob 14:36
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Italijanski poveljnik Luigi Cadorna je bil po strahovitem porazu v zadnji, 12., soški bitki oktobra 1917 odstavljen, saj naj bi bile zanj krive prav njegove taktične zablode.

V 1. sv. vojni je na italijanski strani silam na soški fronti poveljeval načelnik generalštaba italijanske vojske, general Luigi Cadorna, ki je veljal za metodičnega in natančnega častnika in ki je pripadal premožni italijanski vojaško-plemiški družini. Rodil se je 4. septembra 1850 v mestu Pallanzi v pokrajini Verbano-Cusio-Ossola očetu Rafaelu, generalu italijanske vojske, in materi Clementini Zoppi.

Star 15 let se je vpisal na vojaško akademijo in si pridobil solidno vojaško izobrazbo ter po diplomi postal topniški podporočnik. Skozi leta je hitro napredoval, in ko je Italija leta 1915 vstopila v prvo svetovno vojno, je postal vrhovni vojaški poveljnik italijanske vojske. Na tem položaju je ostal vse do poraza italijanske vojske v 12. soški bitki ali t. i. čudežu pri Kobaridu oktobra 1917, ko je bil ob Soči poražen v spopadu s sicer šibkejšo avstro-ogrsko vojsko, krivdo za to pa so pripisali prav njegovim odločitvam.

Pod njegovim poveljstvom je italijanska vojska na soški fronti dosegla dva večja uspeha. Prvi je bil osvojitev Gorice v 6. soški bitki avgusta 1916, drugi pa zavzetje planote Banjšice severno od Gorice v 11. soški bitki, kar je bil tudi zadnji večji uspeh italijanske vojske na fronti.

Neuspeli načrt "sprehod na Dunaj"
Ob začetku soške fronte je Cadorna v italijanskem parlamentu napovedoval, da bo njegova vojska v samo mesecu dni vkorakala v Trst, nato bosta sledili najprej zasedba Ljubljane, nato še Dunaja. Tovrstni njegovi načrti so dobili vzdevek "sprehod na Dunaj", a se niso uresničili.

Cadorna je veljal za metodičnega, natančnega in sistematičnega častnika, a hkrati tudi za nečimrneža, ki je slabo prenašal kritiko. Do podrejenih je bil neusmiljen. Med drugim je odobril več kot 750 smrtnih kazni za svoje vojake, redno je izvajal čistke tudi med častniki. Zaradi nesposobnosti jih je odpustil kar 217.

Med njimi je sredi 12. soške bitke odpustil tudi enega izmed najuspešnejših generalov italijanske vojske Luigija Capella. Ta je pred začetkom 12. bitke predlagal aktivno obrambo, ki je bila značilna za poveljnika avstro-ogrske obrambe na soški fronti Svetozarja Boroevića, a ga je Cadorna zavrnil. Nekateri menijo, da čudeža pri Kobaridu najverjetneje ne bi bilo, če bi takrat obveljal Cappellov predlog.

Po čudežu pri Kobaridu odstavljen
Cadorna je bil po 12. soški bitki odstavljen, italijanska vlada pod vodstvom premierja Vittoria Orlanda pa je za njegovega naslednika imenovala generala Armanda Diaza, ki je 3. novembra 1918 dokončno "premagal" avstro-ogrsko vojsko, ker so predstavniki slednje na ta dan podpisali kapitulacijo. Po porazu pri Kobaridu se visoki zavezniški častniki s Cadorno niso hoteli rokovati niti pogovarjati, čeprav je bil takrat še vedno načelnik italijanskega generalštaba.

Po odstavitvi leta 1917 so sicer Cadorno "nagradili" z imenovanjem v vojaški svet zaveznikov v Versaillesu. A ko je uradna italijanska preiskava, objavljena leta 1919, krivdo za poraz v 12. soški bitki pripisala prav njemu, je izstopil iz sveta in se vrnil v Italijo.

Po prvi svetovni vojni je leta 1924 Benito Mussolini, ki je bil sam ranjen na soški fronti, Diaza in Cadorna imenoval za maršala. Cadorna se je vrnil v javno življenje v Italiji, tudi v senat. Umrl je 21. decembra 1928 v Bordigheri. Nekaj let po smrti pa so mu leta 1932 v rodnem mestu postavili mavzolej.

G. K.
Prijavi napako
Komentarji
Unssen
# 19.08.2017 ob 15:14
Najbolj žalosten paradoks čudeža pri Kobaridu in Cadornovih neuspehov je to, da je Italija po vojni dobila Posočje in znaten del ozemlja, ki nikoli ni bil italijanski.
politik kritik
# 19.08.2017 ob 15:02
Da o tej bitki Hoolywood še ni posnel filma je krivo zgolj to, da so zmagali "napačni", kar je bedarija prve klase... Tudi naši obarvani "filmarji" se zadeve nebi pritaknili...
rastislav
# 19.08.2017 ob 19:09
Nesposobni generali so bili itak tipični za 1. sv. vojno. Sicer pa prizman, da bi bil tuda jaz strahopeten, če bi rabu z repetirko teči proti strojničnemu gnezdu na vrhu hriba.
E24
# 19.08.2017 ob 15:22
Ponovno dober članek o tej zanimiv temi.
Jaz mislim, da bi morali biti Italijanom že po 6. bitki jasno, da vse skupaj poteka prepočasi in da osvojitev Gorice s toliko truda in žrtvami pravzaprav ni nobena zmaga (ki so jo tako zelo slavili!). Cadorna se je bolj kot napadom posvečal utrjevanju položajev na osvojenem ozemlju. Imel je zelo konservativen pogled na bojevanje in vlada, bi ga morala zamenjati že prej. Zato krivda ni njegova. On je do konca počel to kar je znal.
Smo mu pa Slovenci na nek način lahko hvaležni, saj je v območju 2. in 3. italijanske obrambne linije nastalo kar nekaj cest, ki so še danes uporabne.
E24
# 19.08.2017 ob 17:06
Malce napačno je razmišljanje, da je bil vsak italijanski vojak strahopetec, čeprav je to splošno mnenje na tej strani Alp. Italijanska vojska je imela več težav v sistemu poveljevanja in napredovanja, kakor s pomanjkanjem poguma vojakov. Nekatere enote Arditov ali Alpinov so bile prav fanatično pogumne s svojimi prodori, ki pa jih generalno armada ni znala izkoristiti. Sistem je bil preprosto preveč tog, da bi znal nagraditi ali spodbuditi inovativnost.
heron
# 19.08.2017 ob 17:39
Nihče od teh vojakov ,na katerikoli strani se ne bi boril,če bi vedel kaj se bo dogajalo 100 let kasneje. Verjemite
Cliffhanger
# 19.08.2017 ob 22:18
Politik-kritik, tvoj komentar je čista zabloda in posploševanje brez kakršnega koli poglobljenega znanja o Soški fronti, razmerah na bojišču in opremljenosti obeh armad. Glede na to, da je bila Avstro-ogrska vojska nacionalno tako barvita in raznolika, je pravi čudež, da je sploh zdržala 11. italijanskih ofenziv, sploh glede na to, da se je cesarstvo borilo kar na treh frontah hkrati in bilo že pošteno izčrpano kar se tiče vojnega materiala in človeškega potenciala. Italijanska vojska je bila v vseh pogledih superiorna, imela je bistveno več moštva, predvsem pa topništva, minometov in mitralijezov, ki so predstavljali hrbtenico takratnih oboroženih sil. Od Rombona do Piave sta 2. in 3. italijanska armada skupaj namreč šteli kar krepko čez 700.000 mož, z okoli 6700 topovskimi in minometnimi cevmi, ter okoli 3500 mitraljezi, poleg tega so imeli bistveno lažji zaledni teren za logistiko, pa še hrana je bila v italijanski vojni svetinja in se z njo ni ravno šparalo, ker si je država to pač lahko privoščila. Avstrijcem je na drugi strani primanjkovalo praktično vsega in samo nepopustljivsti feldmaršala Svetozarja Boroevića in fanatičnosti njegovih mož se gre zahvaliti, da fronta ni klecnila že bistveno prej. Predvsem Bošnjaki, Dalmatinci in Slovenci smo se izkazali v bitkah na goratem terenu, 2. gorski strelski polk sestavljen iz gora vajenih slovencev pa gre z lahkoto postaviti ob bok Wurtemberškemu gorskemu bataljonu, katerega član je bil takrat tudi nadporočnik Erwin Rommel. Glavni inštruktor za gorsko bojevanje je bil nihče drug kot Julius Kugy. Kar se pa tvojega komentarja tiče o "malce lačnih slovencih," naj ti omenim, da je po 11. soški bitki bila povprečna teža AO vojaka 52kg. Naslednjič premisli preden napišeš ;-)

Toliko zaenkrat.
rooster
# 19.08.2017 ob 20:26
strahopeten, če bi rabu z repetirko teči proti strojničnemu gnezdu na vrhu hriba.

in potem ko bi slučajno živ prisel do tja bi te čakal nov hrib in nove strojnice, po možnosti v blatu ali na žgočem soncu in v truplih...

nepredstavljivo trpljenje teh možakarjev in fantov
Bozo13
# 19.08.2017 ob 18:01
"...ki je novembra 1918 dokončno premagal avstro-ogrsko vojsko..."
Menim da je ta zmaga bol posledica sesutja A-O vojske kot pa klasična vojaška zmaga, vendar na končni razplet situacije ne vpliva.

Kar se pa tiče mita o strahopetnosti »lahov«, je posledica slabega poveljevanje ne pa dejansko učinkovitosti vojakov. Tudi Rommel je večkrat omenil to, obstajajo pa zapisani primeri tega.
dharma
# 19.08.2017 ob 22:26
Super članek. Ravno danes sem bil na Banjšicah. Kakšni lepi kraji, pa vse prepojeno s krvjo nedolžnih ljudi. In to zaradi kolonij.
bob
# 19.08.2017 ob 18:56
Kakorkoli italjani so jih na Soči pošteno dobili po riti. Da so nesposobni so nato dokazali v Etiopiji pred 2.SV.
evaevi
# 19.08.2017 ob 15:28
nakar so Italijani kot običajno zamenjali vojno stran in bili nagrajeni z našo Primorsko.
mikha
# 19.08.2017 ob 16:00
Kako zamenjali stran? V vojno so vstopili na strani Ang, Fra in Rus. Ki so jim obljubili ogromno ozemlja.
politik kritik
# 19.08.2017 ob 17:32
Tudi Avstro-ogrski vojak ni bil kaj prida (v to so potemtakem vključeni tudi Slovenci). Šele ko so pod Julijce prišli Nemci z Rommlom na čelu, so Lahe porinli do Pijave. Potem so Nemci spet morali it nazaj na zahodno bojišče in napredka je bilo konec...

Slovenski vojaki so v Judenburgu celo začeli upor, kar je potem prineslo razpad Avstrije, nam pa 69 let Juge, gospodarski zaostanek. korupcijo in izgubo 2/3 narodnega ozemlja in prebivalcev.... Vse pa se je baje začelo v Judenburgu, ker naši bili malce lačni in še malo so jim skvarili obljubljen dopust...
TV in RA arhiv
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Soška fronta - Primorska letalca 00:18:27, 03.09.2015
Soška fronta - Džamija 00:15:36, 21.08.2015
Spomin na vojno 00:53:51, 24.07.2015
Soška fronta - Ženske v zaledju 00:18:19, 17.07.2015
Pot domov 00:57:30, 01.07.2015
Muzej na prostem Kolovrat 00:09:29, 26.06.2015
Stoletni odmev velike vojne 01:23:45, 18.06.2015