Prva svetovna vojna
(7)
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.3 od 19 glasov Ocenite to novico!
Fran Tratnik, Begunci I, grafit, lesonit, 119 x 89,5 cm, inv. št. RI 342.
Fran Tratnik, Begunci I, grafit, lesonit, 119 x 89,5 cm, inv. št. RI 342. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Milček Komelj
Prva svetovna vojna je v umetnikih zamajala zaupanje v trdnost vrednot, ki so po njenem koncu potrebovali novo formo, v kateri so iskali nove vrednote in duhovni preporod, razlaga umetnostni zgodovinar Milček Komelj. Foto: Sašo Kovačič, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Fran Tratnik
Najnovejša pridobitev muzeja, Tratnikova obravnava človeškega nenehnega in največkrat na propad obsojenega iskanja boljšega jutri, ki ga je muzeju podaril Miloš Zika. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Fran Tratnik, Begunci III, grafit, lesonit, 120,5 x 169,5 cm, inv. št. RI 230.
Fran Tratnik, Begunci III, grafit, lesonit, 120,5 x 169,5 cm, inv. št. RI 230. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
       Človeštvo na goli zemlji in pred zasenčenim prostranstvom je obsojeno na nemoč, bedo in temo nevednosti in tako v oblikovani postavitvi je slika vseobsežna podoba človeške slepote, kljub volji po čim bolj plastično otipljivem izrazu v vsej figuralni konkretnosti docela posplošena in monumentalna.       
 Milček Komelj, Poteze
Fran Tratnik, Begunci II, grafit, lesonit, 119 x 105 cm, inv. št. RI 9228.
Fran Tratnik, Begunci II, grafit, lesonit, 119 x 105 cm, inv. št. RI 9228. Foto: Sašo Kovačič, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Razglednica: Fran Tratnik, Begunci,
Razglednica: Fran Tratnik, Begunci, Umetniška propaganda Ljubljana, inv. št. R5404. Foto: Sašo Kovačič, Muzej novejše zgodovine Slovenije
       Boj in trpljenje okoli njega, boj in trpljenje v njem samem, sta mu postala pravo življenje, iz katerega črpa snovi za svojo umetnost. Tako nam je danes T. najizrazitejši oblikovalec sodobne človeške mizerije, umetnik še hrepenenja in strasti, kakor nekdaj, ko je začel svojo trnjevo pot.       
 Rihard Jakopič o Franu Tratniku
Milček Komelk
Čeprav so obupani protagonisti Tratnikovih del pogosto grotesknih potez, v njih ni videl nič nečastnega, ampak je večni samotnež dobro razumel njihovo stisko. Foto: Sašo Kovačič, Muzej novejše zgodovine Slovenije
Franc Tratnik: Slepci, 1911.
Franc Tratnik: Slepci, 1911. Foto: dLib
       Umetnik mora z gladkih cest tradicionalnosti na pot, ki vede k njemu samemu. Z izrazom svojega raziskovanja naj sledi občutjem srca in slutnjam duše.       
 Fran Tratnik
Franc Tratnik: Begunka pri zibeli, 1917.
Franc Tratnik: Begunka pri zibeli, 1917. Foto: dLib
Ob pridobitvi novega Tratnikovega dela in stoletnici konca prve svetovne vojne so v Muzeju novejše zgodovine Slovenije vse umetnikove obravnave begunske tematike v njihovi lasti postavili na ogled. Foto: Sašo Kovačič, Muzej novejše zgodovine Slovenije

Dodaj v

Tratnikovi Begunci, naš umetniško najprepričljivejši odmev na 1. svetovno vojno

Velika vojna v likovni umetnosti
17. junij 2018 ob 07:53
Ljubljana - MMC RTV SLO

Ko so po koncu prve svetovne vojne likovni umetniki izmučeni in nezaupljivi opazovali popolnoma uničen svet, so se zavedali, da je tudi za umetnost nastopil nov čas. Še pred nekaj leti nepredstavljiva jim izkušnja je preusmerila njihov pogled od migotave krajine v bolj trpko motiviko in zahtevala novo, bolj ekspresivno, formo, s katero je že leta poprej človeško tragedijo napovedoval Fran Tratnik.

Umetnik, ki so ga sodobniki cenili za enega najboljših risarjev tistega časa – po mnenju Izidorja Cankarja je nesporno zasedal prvo mesto, istega mnenja je bil, denimo, Nace Šumi – velja danes za očeta oziroma predhodnika slovenskega ekspresionizma. Lahko bi rekli, da je še pred prvo svetovno vojno s svojo edinstveno likovno govorico tlakoval pot generaciji, ki je po svetovnem spopadu umetnost postavila na nove temelje.

Seveda prve svetovne vojne ne smemo razumeti kot tiste absolutne okoliščine, iz katere se je na Slovenskem rodil ekspresionizem kot povsem nova umetniška smer, saj se je modernizem vendarle pojavil že prej, zares pa je vojna to moderno ustvarjalnost pospešila.

Nov čas je potreboval novo formo in prvi jo je napovedoval Fran Tratnik (1881–1957). V tem pogledu je prva svetovna vojna zares stopnjevala ekspresionizem (in nato novo stvarnost), ki je z deformacijo in popačenjem slikal mračno življenje in trpek svet, je na svojem predavanju v Mestnem muzeju novejše zgodovine Slovenije dejal Milček Komelj. Umetnostnega zgodovinarja so na enega svojih srednih večerov, posvečenih prvi svetovni vojni, v muzeju povabili ob posebni priložnosti – prvi predstavitvi nove pridobitve muzeja – Tratnikovih Beguncev, univerzalne podobe, ki ne priča le o težkem obdobju izpred stotih let, temveč bi lahko z njo enako prepričljivo povzeli celotno stoletje, ki je sledilo, vključno z današnjim časom.

Darilo potomcev vojaka iz prve svetovne vojne
Ob tej priložnosti so v muzejski Viteški dvorani javnosti prvič skupaj predstavili vsa tri izvirna Tratnikova likovna dela iz cikla Begunci, ki jih hranijo v muzejski likovni zbirki. Konec novembra lani so to zaokrožili z novo pridobitvijo gospoda Miloša Zike iz Češke, do tistega trenutka bolj ali manj neznano Tratnikovo obravnavo begunske tematike oziroma večnega človekovega bega pred tegobami sveta. V roke Zikove družine je prišla prek deda, ki je bil vojak v avstro-ogrski vojski, pobegnil na italijansko stran in se nato pridružil češki legiji. Po besedah kustosa Muzeja za novejšo zgodovino Marka Štepca si je Milošev ded vse življenje, da bi se delo vrnilo v Slovenijo in ob stoletnici vojne so mu svojci željo tudi uresničili.

V nasprotju z vrsto drugih slikarjev, med drugim Božidarjem Jakcem in Venom Pilonom, Tratnik med prvo svetovno vojno ni nosil vojaške suknje. Zaradi zdravstvenih težav (bolehal je za tuberkulozo) se je vpoklicu izognil, vendar kot vse druge ljudi v zaledju tudi njega vojna realnost ni zaobšla. Ko se je po zdravljenju v Enzenbachu vrnil v Ljubljano, je bila ta polna beguncev, njegovih nekdanjih primorskih prijateljev, ki so se umaknili iz območja soške fronte.

Žrtve neusmiljenega življenja
Leta je 1917 je tako ustvaril ciklus, ki predstavlja enega izmed vrhuncev njegovega opusa. Likovni poklon ljudem, ki so nenadoma ostali brez domov, je nastal pod vtisom prizora te obubožane množice, ki se je dotaknila njegovega srca, pa vendar podoba v samem jedru ni zares nova v Tratnikovem opusu. Ljudi, ki so neizogibne žrtve neusmiljenega življenja, je slikal že pred vojno. Anticipacijo poznejših beguncev prepoznamo v njegovih slikah Romov, in tudi v Slepcih je zajel to, kar Komelj v monografiji Poteze opiše kot "simbolično meditacijo o mračni usodi človeškega življenja".

Prav begunci in slepci so najpogostejši motiv v Tratnikovem opusu. Vedno znova se je vračal k podobi obupanih ljudi, ki niso prebežniki konkretne vojne dobe, temveč univerzalna podoba človeka, ki ga poganjajo grozote sveta. Begunce je Tratnik postavil na nevtralno ozadje, ki pokaže na večnost njihovega bega, diagonala, v katero je razporejena skupina, poudarja nagon bežečih bitij, kontrast med svetlobo in temo pa tesnobo, ki jih spremlja, razloži Komelj. "Tratnikove risbe so naš umetniško najprepričljivejši odmev na vojno," doda.

Vseobsežna podoba človeške slepote
S podobnimi likovnimi principi je Tratnik tragedijo in nelagodje življenja poudarjal tako rekoč v svojem celotnem opusu - zlasti z močnimi kontrasti med globino mračine in svetlobo kot aluzijo nedosegljivega cilja, h kateremu hrepenijo protagonisti njegovih del. Nemara je svetloba kot simbol nedoseženega odrešenja najbolj izrazita pri slepcih, vendar begunce preganja enaka grenkoba neslišanosti njihovega hrepenenja in neskončnosti njihove poti. "Človeštvo na goli zemlji in pred zasenčenim prostranstvom je obsojeno na nemoč, bedo in temo nevednosti in tako v oblikovani postavitvi je slika vseobsežna podoba človeške slepote, kljub volji po čim bolj plastično otipljivem izrazu v vsej figuralni konkretnosti docela posplošena in monumentalna," zapiše o Slepcih Komelj v Potezah.

Današnji človek, opremljen z izkušnjo nepredstavljivih vojn, ki so sledile prvemu velikemu spopadu 20. stoletja, in z Mušičevim slikarskim opozorilom Nismo poslednji, razume obsojenost Tratnikovih figur, ki se bodo vedno znova podajale na neskončno pot iskanja.

Tratniku je zavedanje o nedostopnosti svetlobe izkušnja vojne sicer še okrepila, vendar prisotno je bilo že prej; trpkost življenja je spoznaval in ga s pronicljivim pogledom spremljal že v svojih otroških letih, pa četudi pri težkih usodah ljudi okoli sebe (kot otroka ga je negovala slepa pestunja). "Boj in trpljenje okoli njega, boj in trpljenje v njem samem, sta mu postala pravo življenje, iz katerega črpa snovi za svojo umetnost. Tako nam je danes T. najizrazitejši oblikovalec sodobne človeške mizerije, umetnik še hrepenenja in strasti, kakor nekdaj, ko je začel svojo trnjevo pot …" je ob 50-letnici slikarskega kolega zapisal Rihard Jakopič. Tako pri slepcu kot beguncu in Romu gre torej pri Tratniku za protagoniste enakih tegobe polnih usod.

Risanje življenja
Tratnikovi liki so v marsičem sorodni tistim iz literature Ivana Cankarja, vendar kot je opozoril že France Stelè, je med njima tudi pomembna razlika – Cankarjeve zgodbe vendarle premorejo nekaj upanja, medtem ko je pri Tratniku prisoten le mrak, upanje, ki je ujeto v svetlobi, pa nikoli dosegljivo, pove Komelj. Pri Tratniku ne gre za idejo angažiranosti ali revolucionarnost, temveč zgolj za konstatacijo, risanje življenja, doda. Tratnikova boleča spoznanja pa niso le spoznanja o njegovi dobi, ampak o teži in uboštvu življenja kot takega.

Tratnik je bil od samega začetka samohodec, samotni romar, na neki način podoben svojim beguncem. "Svoji usodi vdan je korakal skozi življenje in podajal zdaj svojo lastno tugo, zdaj jo zopet kot v zrcalo odbil v skupino delavk na polju, v slepce, ki brezupno tipljejo za solncem, v begunce, ki so samo golo življenje rešili iz požara in razdejanja, ali matere, ki jih navdaja naravnost animalična skrb za zarod, ki so mu dale življenje," zapiše France Stelè leta 1927 v reviji Dom in svet.

"V svojem delu naj umetnik rešuje svoj jaz"
Čeprav so Tratnikovi obupani protagonisti pogosto groteskni, skrivenčeni in neprivlačnih potez, v njih ni videl nič nečastnega, ampak je kot večni samotnež dobro razumel njihovo izoliranost. "Umetnik mora z gladkih cest tradicionalnosti na pot, ki vede k njemu samemu. Z izrazom svojega raziskovanja naj sledi občutjem srca in slutnjam duše. Kakor izraz, tako naj tudi svet in življenje, katerih obliko nosi njegova umetnost, ustvari in razvije v sebi. Njegovo delo naj vsebuje njegovo podobo in jo spopolnjuje. Skuša naj v njem rešiti svoj jaz, ker to je največ, kar bi mu bilo mogoče doseči," se bere Tratnikov aforizem, objavljen v Ljubljanskem zvonu leta 1992.

V svojih formativnih letih je sicer deloma prehodil pot, po kateri so stopali tudi slovenski impresionisti, vendar sta München in Dunaj nanj drugače vplivala. Tratnik je našel svoje mesto v Pragi, kjer je diplomiral na tamkajšnji AUU. Na Dunaju se je sicer srečeval z Vesnani, vendar mu njihov program ni najbolj ustrezal. Bolj ga je nagovarjal evropski ekspresionizem, nad katerimi se je navduševal že v študijskih letih.

Ekspresivna forma kot univerzalni simbol
Zanimala sta ga linearna izraznost in ekspresivna oblika, ki dobi v črno-belem koloritu in nadrobnosti izpraznjenem prostoru pomen simbola. "Motiv begunstva je prav tako univerzalen kot eros in smrt," spomni Komelj. Vojna in mir sta ena največjih tem umetnosti, ne le literarne, ampak tudi likovne, spomni umetnostni zgodovinar. Mir pomeni urejenost in harmonijo, vojna pa kaos, grozote in mrak. Razmerje med obema je kot odnos med peklom in nebesi in prvi je vedno bolj vznemirljiv, doda.

Na poti duhovnega preporoda
Prva svetovna vojna je tudi med umetniki zamajala zaupanje v trdnost vrednot – navsezadnje so jo številni doživeli neposredno na fronti in torej na najbolj neizprosen način. Fronta je vase posrkala različne generacije – Jakac se je v vojni uniformi srečal z očetom. Novomeški slikar je vedno govoril, da je bila druga svetovna vojna v primerjavi s prvo nič. Generacija, ki je tudi pod izkušnjo vojne šele dobro formirala svojo ekspresionistično likovno držo, se je v najglobljem etičnem spoznanju podala na pot duhovnega preporoda in zavezala iskanju novih vrednot, novega človeka, novega Boga.

Maja Kač
Fran Tratnik
Prijavi napako
Komentarji
twofours44
# 17.06.2018 ob 10:25
Ljudje imamo zelo kratek zgodovinski spomin.
Noben človek ni ilegalen, nezakonit.

Malo sočutja vam ne bi škodilo.
presenečen
# 17.06.2018 ob 09:59
Drugače pa zelo impresivne slike. Lep prispevek.
presenečen
# 17.06.2018 ob 09:58
Te grafike se lahko hitro ponovijo v kruto realnost, svet je postal kaotičen in nepredvidljiv.
Plavica1
# 17.06.2018 ob 09:45
Sedanji čas ni primerljiv z narisano preteklostjo drugje, kot v Siriji. Tam je tako kot večina slovenskih državljanov, množica Sircev zapustila svoje domove in se preselila v dele Sirije, kjer ni vojaških operacij. In to je 70% VSEH sirskih beguncev, milijon jih živi v sosednjih državah, ostalo v "paketu beguncev" pa so socialni migranti brez kakršnih koli uporabnih znanj, razen tistih ki so jih pridobili v lokalnih zaporih.
StpSorsOF
# 17.06.2018 ob 10:04
Pa saj so dandanasnji begunci, pardon prebezniki tudi otroci

KLIK

sicer so tako znajdeni, da lahko potujejo preko vec varnih drzav sami, pa vendar

Slovenija, bi jih baje brez problema sprejela kaksnih 200 000, ce bi bili le kolickaj humanitarno naravnani
whitwice
# 17.06.2018 ob 09:24
Begunci na slikah so zenske, otroci in starostniki. Samo v vednost.
presenečen
# 17.06.2018 ob 10:20
Izjava italjanske vlade proti lažnim humanistom, ki želijo z nezakonitimi emigranti rušit obstoječi sistem:

Tudi Italija pripravlja zakon za izgon globalnega špekulanta Sorosa!

Upamo, da bo šel skozi zakon, ki smo ga predlagali Fratelli d’Italia, in bo preprečil Sorosu, da bi financiral nevladne organizacije, ki favorizirajo nezakonite migrante. Njihov cilj je oslabiti nacionalne države. Soros, naj te kar skrbi, pripravljamo zakon proti tebi!”
TV in RA arhiv
Spomin na konec 1. svetovne vojne 00:02:07, 19.05.2018
Pandemije: Smrtonosna španka 00:28:16, 08.03.2018
Prevratno leto 1918 01:15:18, 18.01.2018
O novi knjigi Pa zbogom, junaki... 00:06:02, 16.11.2017
Kdo je bil Franc Ferdinand 00:02:59, 24.10.2017
Stoletje čudeža pri Kobaridu 00:07:48, 24.10.2017
Čudež pri Kobaridu 00:53:10, 24.10.2017
Sto let bitke pri Kobaridu 00:02:04, 24.10.2017
Obletnica bitke pri Kobaridu 00:02:08, 16.07.2017
Doberdob - roman upornika 01:13:41, 20.11.2016
100-letnica ruske kapelice 00:42:12, 29.07.2016
100-letnica začetka bitke na Somi 00:01:57, 01.07.2016
V Novi gorici predstavili Pot miru 00:01:41, 30.03.2016
Prekmurci in prva svetovna vojna 00:05:03, 11.12.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Orožja 1. svetovne vojne 00:26:03, 24.11.2015
Izbor