Razstava Prva svetovna vojna in avantgardna umetnost, ki bo na ogled do 12. oktobra, je uvodni dogodek istoimenske tridnevne mednarodne konference, ki se je bo v Muzeju sodobne umetnosti udeležilo 32 domačih in tujih strokovnjakov.

Ravno obdobje avantgarde je močno spremenilo družbo, družbene procese in samo umetnost, ki potem ni več težila k estetski revoluciji, temveč je s prevratom vseh do tedaj veljavnih norm uvedla radikalne postopke, pojasnjuje sodelavec projekta Branko Franceschii bo na ogled do 12. oktobra, je uvodni dogodek istoimenske tridnevne mednarodne konference, ki se je bo v Muzeju sodobne umetnosti udeležilo 32 domačih in tujih strokovnjakov.

Na ogled so redki referenčni manifesti, časopisi in umetniška dela iz mednarodnega fonda zbirke Marinka Sudca, ki prikazujejo radikalen odmik umetnikov v prvih desetletjih 20. stoletja od tradicionalnega pojmovanja umetniškega ustvarjanja in položaja umetnosti v družbenem življenju.

Leta 1909 so svoj manifest predstavili futuristi, Filippo T. Marinetti ga je 20. februarja objavil v pariškem dnevniku Le Figaro in v njem povzel glavne principe gibanja – stran od idej preteklosti in hitrosti ter tehnologiji prihodnosti naproti. Poleg futurističnih publikacij so v muzeju na ogled še dadaistične in nadrealistične grafike in kolaži avantgardistov, ki so s tradicijo obračunali tako v vsebinskem kot likovnem smislu.
Po štirih letih vojne je vse drugače
Prva svetovna vojna pomeni zaradi radikalnih sprememb, ki sta jih po njej doživeli kultura in družba, začetek nove dobe. A vojna je spremenila tudi številne umetnike, ki so pristali na frontah; ekspresionista Franz Marc in August Macke je nista preživela, zadnji je padel že septembra 1914, pomemben in neprizanesljiv likovni spomin na izkušnjo vojne nam je zapustil nemški slikar Otto Dix. Umetnike, ki jim je predvojni čas nudil ugodno ozračje za razvoj modernistične estetike in raznih umetniških gibanj, je izkušnja vojne spremenila, jih usmerila k radikalnim spremembam ne le umetniškega ustvarjanja, ampak vseh družbenih in moralnih vrednot.

Kot se je pozneje prvih vojnih let spominjal slikar, ki sicer nikoli ni zares pripadal kateri izmed formiranih umetniških skupin, Marc Chagall, je tedanje umetnike vojna popolnoma posrkala, reformirala, razbila linije in svetu dala nove oblike.