Trenutno se predvaja:
Maribor -1
7. avgust 2018 ob 12:20 Maribor Zgodbe

»Hiša je šla. Otroci. Ženska. Vse je šlo. Pa denar. Kasa prazna.«

Tako se sliši življenjski okrušek brezdomca Marka, ki najde podporo v ptujskem programu KAMRA
Ko človek izgubi vse, zdravje, službo, družino ali dom Foto: Radio Maribor
Zadružni trg 14, Ptuj

Na Ptuju deluje dnevni center, kmalu pa bo deloval tudi nastanitveni center za brezdomne osebe Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič CIzerl

S pomočjo je v življenju mogoče odpreti nova vrata

Ostati brez službe, partnerja, doma ne pomeni, da ni možnosti za nov začetek. Foto: Radio Maribor

Na Ptuju so julija odprli dnevni center za brezdomne osebe, 20. avgusta pa naj bi zanje začela delovati še namestitvena enota. Projekt izvaja društvo Ars vitae v sklopu programa Kamra, njegova glavna sofinancerja pa sta Mestna občina Ptuj in Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Nova pridobitev je na Zadružnem trgu 14; zavetišče bo delovalo vse dni v letu, namenjeno pa ne bo le osebam s Ptuja, ampak tudi iz širše okolice.

O brezdomstvu se na Ptuju ni veliko govorilo

Program KAMRA deluje od lani, takrat je pri njem nenamestitveno pomoč poiskalo 12 ljudi. Predsednica Društva Ars vitae Polona Toplak pravi, da je bil program nujen in so ga pogrešali desetletja. »Težave smo imele nevladne organizacije, Center za socialno delo in vse ustanove, ki se srečujemo s to ciljno skupino. Ljudi nismo imeli kam napotiti, včasih smo jih napotili v Mursko Soboto ali v Maribor, včasih pa smo zanje iskali namestitev v lokalnem okolju, vendar je šlo za drage tržne najeme. Posebej težko je bilo od lani, ko je zgorela namestitvena rešitev na Žnidaričevem nabrežju. Na Ptuju nekoga, ki je ostal brez strehe nad glavo, nisi imel kam poslati.« Pomembno je tudi, da je lokacija novega namestitvenega centra v bližini središča mesta in drugih ustanov, ki omogočajo pomoč, saj je namen programa tudi socialno vključevanje.

Brezdomstvo je včasih diskretna stiska

Lani se je po pomoč programov društva Ars vitae obrnilo 45 različnih uporabnikov, brezdomne osebe so prepoznali v okviru projekta donirana hrana, ki ga izvajajo v prostorih v Vošnjakovi ulici. Igor s Ptuja: »Vsakemu se lahko zgodi, da se v petih minutah znajde na cesti, tega se nekateri ne zavedajo. Sicer sem zaposlen, ampak zdaj na bolniški. V dnevni center prihajam zaradi druženja in zaradi psihe. Jaz sem dva meseca spal v avtu, potem zbolel, dobil epileptične napade in moral v bolnišnico. Ko sem se se obrnil na Center za socialno delo, so mi tam predlagali program Kamra. Tu so mi pomagali. Brez njihove pomoči ... vprašanje, kaj bi se dogajalo. Razmišljal bi o napakah in o maščevanju. To pa je najslabše«

Vodja programa KAMRA Amadeja Kokot pravi, da so brezdomni najpogosteje moški, stari od 30 do 65 let. Njihovo usodo so zaznamovala viharna ali nesrečna otroštva, zdravstvene težave, izguba službe, izguba partnerstva… Četudi se trudijo pri iskanju namestitve, tudi v mariborskem zavetišču, ljudje pogosto želijo ostati v domačem okolju. »Nekateri so pripravljeni živeti na prostem. En uporabnik se stalno zateka v Haloze. Prespi v gozdu in občasno vrača na Ptuj, po hrano in stvari, ki jih potrebuje, potem pa se vrne v gozd. Takšne skrajnosti se dogajajo«, še pravi Kokotova.

Tri dni brezplačno, potem pa 80 evrov

Brezdomne osebe bodo v namestitvi na Ptuju lahko do tri dni bivale brezplačno, po tem pa bo mesečni prispevek znašal 80 evrov. Namestitveni center bo začel delovati predvidoma 20. avgusta, čakajo namreč še na postelje, pravi Amadeja Kokot. »Uporabniki bodo imeli možnost dostopa do dnevnega centra, kopalnice, pralnice, sušilnega stroja, likalne deske, zagotavljali bomo tudi pralni prašek in osnovne osnovne reči. Mesečni prispevek sovpada s koriščenjem omenjenega

V dnevnem centru in v namestitveni enoti za brezdomne osebe na Ptuju bodo v prihodnje zaposlili dva človeka, enega za nočno izmeno, ki mu ne bo treba imeti posebnih strokovnih znanj, in strokovnega delavca. Razpis bo predvidoma jeseni objavilo pristojno ministrstvo, program Kamra in drugi programi društva Ars vitae pa sicer delujejo tudi po veliki zaslugi prostovoljcev, ki jih je več kot 60.

Irena Kodrič Cizerl

Nazaj na vrh