Trenutno se predvaja:
Maribor 16
16. april 2018 ob 08:58 Maribor Zgodbe

Ko zgodovina spregovori skozi lepe stvari

Antikvariat Trop na Ptuju deluje štiri leta, stvari v njem pa so plod skoraj 60-letnega zbirateljskega navdušenja
Antikvariat Trop na Ptuju
Foto: Radio Maribor/Foto Langerholc
Zoran in Ludvik Trop

Zoran in Ludvik Trop, sin in oče, ljubitelja starin-umetnin Foto: Radio Maribor/Irena Kodrič Cizerl

Zgodba Antikvariata Trop na Slovenskem trgu 6 na Ptuju si mesto med pozitivnimi zgodbami Radia Maribor zasluži prvič zato, ker gre za lep prenos naklonjenosti do starin-umetnin med rodovoma, drugič pa zato, ker so antikvariati kraji, kjer stare stvari čakajo, da zaživijo novo življenje. Vmes pa je najbrž še nešteto razlogov.

O okusih ni mogoče razpravljati

V antikvariatih je mogoče naleteti na razne stvari iz najrazličnejših obdobij, zato lahko vsakdo najde za svoje oko kaj lepega. Ludvik Trop je pred desetletji začel zbirati ure, večji del stvari v antikvariatu je plod njegovega zbirateljskega dela, velik del zbirke pa hranita v skladišču-galeriji v Veliki Nedelji pri Ormožu, od koder družina izvira. Sinu Zoranu, ki antikvariat vodi, je ljubezen do starin privzgojil oče in s tem zaznamoval njegovo pot. Zoran Trop je univerzitetni diplomirani inženir lesarstva, opravil je tudi državni restavratorsko-konservatorski izpit in danes s svojim delom sodeluje tudi z uveljavljenimi scenografi in režiserji slovenskih gledaliških hiš.

Zbiranje in restavriranje starin je način življenja

Zoran Trop zatrjuje, da se restavrator nenehno ozira po starih in lepih stvareh. Ljudje imajo načeloma radi stvari s patino časa, a to ni pravilo. »Polovici ljudem je to všeč, drugi pa tega izrazito ne marajo. Recimo pri preprogah nekaterim ni všeč, da je nekdo že hodil po njih, pri damah pa opažam, da ne marajo, da se je nekdo že gledal v ogledalo, najbrž so vraževerne. Dejstvo pa je, da se pri ljudeh vrača naklonjenost t. i. second hand stilu,« razlaga Zoran Trop in dodaja, da je včasih kak nakup tudi tvegan, saj nikoli ne veš, ali bo kupljeno starino tudi mogoče prodati.

Najraje išče starine po naročilu in z njimi opremlja domove, čeprav so taki projekti redkejši. Predvsem mlajšim svetuje, naj s starinami ne pretiravajo in naj z njimi ne prenapolnijo stanovanj, saj tako posamezni kosi ne pridejo do izraza.

Občudujte in se jih ne bojte!

»Prevladuje mnenje, da so starine izredno drage, a lahko ugotovimo, da so replike stilnega pohištva v trgovinah še dražje. Te tako imenovane umetnine za razliko od pravih starin tudi ne ohranjajo vrednosti. Pravega ljubitelja starin zgolj navidezno stara stvar ne zadovolji. Pravi ljubitelj starin-umetnin namreč ceni njihovo preteklost in to, da je bil izdelek narejen na roko, s starim orodjem. Današnje replike so narejene z računalniško krmiljenim strojem, čeprav no … vsak ima svoj okus,« razlaga Zoran Trop. V njegovem antikvariatu lahko najdemo stare predmete že za pet, a tudi za nekaj tisoč evrov.

Zanimanje za starine – nekoč in danes

Ludvik Trop pojasnjuje, da je v njihovem antikvariatu stvari s ptujskega območja bolj malo, ker so jih v 60. letih pokupili in odnesli avstrijski ljubitelji, sam je potem začel iskati in kupovati starine v sosednjih državah, v mestih, kjer imajo podoben okus. S ptujskega se je ohranilo največ velikih kosov pohištva, omar, sedežnega pohištva, lestencev in porcelana, ki so bili za avstrijske zbiratelje manj zanimivi. V duhu zanimanja za starine nekoč, še o zanimanju zanje danes: »Turisti, še zlasti posamezniki, so za starine zelo dovzetni in z veseljem vstopijo v naš antikvariat, izraziteje se to opazi predvsem poleti, v času ptujskih festivalov. Takrat so naša vrata odprta do poznih večernih ur,« še pojasnjuje Zoran Trop.

Poslušajte pogovor z Ludvikom in Zoranom Tropom, ta ljubezen do starin opiše kot način življenja.

Irena Kodrič Cizerl, *

Zadnji prispevki

Nazaj na vrh