25 let
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 73 glasov Ocenite to novico!
Angelo Sodano
Kardinal Sodano je bil vatikanski državni tajnik od leta 1991 do leta 2006. Foto: Reuters
       Še posebej pozorno sem spremljal vršanje v Jugoslaviji, Gospod je ljudstva ustvaril svobodna, imela so pravico do svobode in edina stvar, ki jo je lahko storil Sveti sedež, je bila ta, da jim pomaga, njim in mednarodni skupnosti, da bi se vse zgodilo čim bolj v miru. Ni bilo vedno mogoče, toda to je bil namen Svetega sedeža.       
Angelo Sodano in papež Frančišek
V družbi s papežem Frančiškom. Foto: EPA
       Čestitam slovenskemu narodu, narodu, ki se odraža tudi v svojih voditeljih, v pastirjih naših škofij, v šolah, na univerzah, v kulturnih združenjih. To je lepota naroda, ki je korak za korakom, čeprav včasih tudi v cikcaku, postal suverena država in ki sodeluje z drugimi evropskimi državami.       
Mojca Širok
Mojca Širok je dopisnica RTV Slovenija iz Rima. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."

Pogovor s kardinalom Angelom Sodanom, nekdanjim državnim sekretarjem papeža Janeza Pavla II. o priznanju Slovenije
27. junij 2016 ob 06:17
Vatikan - MMC RTV SLO


Slovenija je bila samostojna država komaj pet dni, ko je v Vatikanu položaj papeževega premierja prevzel kardinal Angelo Sodano, takrat 63-letni izurjeni diplomat Svetega sedeža.

Sodano je v vatikanski diplomaciji preživel vso svojo kariero, deset let je bil nuncij v Čilu, dolgo se je ukvarjal tudi z vzhodno Evropo in Balkanom. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bil desna roka kardinala Agostina Casarolija, ki je tiho tkal vezi med državami onstran železne zavese in Vatikanom poljskega papeža.

Sodana osebni spomini vežejo tudi na Slovenijo, njegov oče Giovanni Sodano, pozneje poslanec v italijanskem parlamentu, je bil po koncu prve svetovne vojne dolgo na Tolminskem in Kobariškem.

Danes 88-letni kardinal v vatikanski administraciji nima več funkcij, ostaja pa dekan kardinalskega zbora.

Papež Janez Pavel II. vas je za državnega sekretarja uradno imenoval pet dni zatem, ko je Slovenija razglasila neodvisnost. Kakšni so vaši osebni spomini na ta čas?
Res je, da sem bil za sekretarja imenovan 29. junija 1991, na praznik svetih Petra in Pavla, toda z Balkanom in vzhodno Evropo sem se ukvarjal že v času, ko sem bil sodelavec državnega sekretarja Casarolija. Nato sem bil deset let apostolski nuncij v Čilu, zatem pa sem se znova osredotočil na vzhodno Evropo in Balkan, kjer so države ravno takrat začenjale svojo pot k svobodi.

Spominjam se, da sem že oktobra 1989 odšel v Moskvo, saj je Sveti sedež tam začenjal nove diplomatske odnose, hkrati pa smo pripravljali obisk predsednika Gorbačova pri papežu, ki se je potem zgodil 1. decembra 1989.

V tem ozračju svobode, ki se je oblikovalo, sem po naročilu svetega Janeza Pavla II. osebno spremljal pot posameznih narodov, Poljska je že na začetku leta 1990 uvedla demokratični sistem, nato Češkoslovaška, ki je bila takrat še združena.

Še posebej pozorno sem spremljal vršanje v Jugoslaviji, Gospod je ljudstva ustvaril svobodna, imela so pravico do svobode in edina stvar, ki jo je lahko storil Sveti sedež, je bila ta, da jim pomaga, njim in mednarodni skupnosti, da bi se vse zgodilo čim bolj v miru. Ni bilo vedno mogoče, toda to je bil namen Svetega sedeža.

Vemo, da pot do priznanja Slovenije ni bila lahka, v Evropi je bilo takrat veliko dvomov. Kako se je razvijalo stališče Svetega sedeža?
Za papeža Janeza Pavla II. so bile zadeve zelo jasne. Pravna osnova je bila jasna. Ustava, ki jo je Jugoslavija dobila po propadu nacizma in na začetku svoje poti, je predvidela tudi možnost odcepitve, če bi jo posamezne republike želele. To je bila pomembna pravna osnova. V drugih primerih pravna osnova odcepitve ni bila tako jasna. In če je bila to osnova, je moral Sveti sedež spoštovati pravice ljudstev, o tem ne Janez Pavel II. ne mi, njegovi sodelavci, nismo imeli nobenih dvomov.

Nasprotovanje evropskih držav in deloma tudi ZDA je imelo po mojem skromnem mnenju razlog v tem, da niso dobro poznali ne zgodovine Balkana ne pravnega položaja, ki je bilo tipično za Jugoslavijo. Sveti sedež je tako, ne da bi se oziral na drugačna mnenja, ki vedno obstajajo v mednarodnem redu, sledil svoji poti. Začrtal jo je papež, ki bo v zgodovino zapisan kot eden izmed očetov nove Evrope.

Ste med vsemi temi dvomi, ki ste jih tudi vi omenili, kdaj prejeli kakšno zahtevo, da se ustavite? Da počakate, upočasnite postopke priznanja?
Ne. Mednarodni dialog res pomeni izmenjavo mnenj, večinoma prek veleposlaništev in nunciatur, imeli smo nenehen dialog, saj smo želeli uveljaviti mednarodni pravni red, a tudi pomagati tem ljudstvom. A stališče Svetega sedeža, ki ga je začrtal Janez Pavel II., izvajala pa sva ga jaz in kardinal Tauran, takratni sekretar za odnose z državami, je bilo: ljudstva imajo pravice in te pravice moramo spoštovati. In tu je bilo kar nekaj, ne bom rekel sovražnosti, ampak zadržkov. Spominjam se, da sem na konferenci nekdanjega CSCE-ja, sedanjega OSCE-ja, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, v Parizu, govoril s pokojnim francoskim predsednikom Mitterrandom, ki mi je rekel: vi bi radi priznali jugoslovanske republike, toda kako lahko tako majhne države sploh preživijo? Jaz sem mu z malo mladostne drznosti odgovoril: vaš sosed Luksemburg prav dobro živi, čeprav je majhen, dobro živita monaška kneževina ali San Marino v Italiji. In on mi pravi, a vi bi kar takole vse v isti koš. Ne bi, ampak poglejte, koliko majhnih držav imamo! Danes tudi baltske države, velika, lepa, vitalna ljudstva, čeprav majhna po številu prebivalstva. Tako da, vidite, ta njihov argument ni imel nobene osnove. Zakaj toliko nasprotovanj, je težko reči. Nekatere socialistične vlade, na primer, so se zagotovo sklicevale na antična prijateljstva, ki jih je sicer težko razložiti, a so jih v preteklosti povezovala s Srbijo. In to je lahko imelo vpliv.

Vemo, da je imel Janez Pavel II. v tem procesu veliko vlogo. Kakšna so bila njegova osebna prepričanja in stališča, ki so ga pripeljala do njegovih odločitev?
Njegova stališča, njegova formacija, njegov študij, njegova narodnost so ga napeljali k prepričanju, da ljudstva ne izumrejo, da narodi ne umrejo. Pogosto je navajal papeža Benedikta XV., ki je že na začetku prve svetovne vojne govoril, da narodi ne izumrejo. Še veleposlanikom je v šali večkrat dejal, narodi ne umrejo, mi Poljaki bomo vedno Poljaki, vi Nemci boste vedno Nemci, vi Italijani boste vedno Italijani. Kajti nacionalno identiteto je treba spoštovati. Zelo močan je bil pri njem tudi koncept Evrope. Evrope, ki je res Evropa, ne samo srednja ali vzhodna Evropa, ampak Evropa, ki sega od Atlantika do Urala. Vodila sta ga vizija svobode skupaj s konceptom medsebojnega sodelovanja.

Razpadu Jugoslavije je sledila krvava vojna na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini. Za vedno bo ostalo vprašanje, ali bi se ji bilo mogoče izogniti. Kaj vi mislite o tem?
Veste, ko mama rodi otroka, ne moremo predvideti, ali bo svetnik ali pa morilec. To je skrivnost svobode človekovega odločanja. Narodi so uveljavljali svojo pravico, nemogoče je bilo predvideti vso prihodnost. Za nas in za vso mednarodno skupnost je bilo to veliko presenečenje. Tragedijo sem lahko videl na svoje oči, ko sem Janeza Pavla II. spremljal v Sarajevo, kjer je daroval tisto slavno mašo, medtem ko je bilo mesto še tarča bombardiranja. Slika tragedije. Toda celotne zgodovine ne moremo predvideti, narediš, kar moreš, preostalo prepustiš v roke ljudem, ki sami ustvarjajo svojo usodo.

Koliko danes spremljate Slovenijo? Kaj menite o njenem razvoju, poti, ki jo je opravila od leta 1991?
Čestitam slovenskemu narodu, narodu, ki se odraža tudi v svojih voditeljih, v pastirjih naših škofij, v šolah, na univerzah, v kulturnih združenjih. To je lepota naroda, ki je korak za korakom, čeprav včasih tudi v cikcaku, postal suverena država in ki sodeluje z drugimi evropskimi državami. Osebno spremljam, čeprav od daleč, tudi življenje šestih škofij, ki jih imamo danes v Sloveniji, predvsem velikih nadškofij v Ljubljani in Mariboru in manjših škofij, ki so vezane nanje. Sem v stiku tudi z našo apostolsko nunciaturo, ki jo vodi dragi nuncij Juliusz Janusz, in z veleposlaništvom RS pri Svetem sedežu, s katerim sem imel prisrčne odnose pod vsemi veleposlaniki do zdajšnjega veleposlanika Kunstlja. Ohranjam drage spomine in danes mi ne preostane drugega, kot da zaželim vsej Sloveniji vse najboljše ob 25. obletnici osamosvojitve in še nadaljnji gmotni in duhovni razvoj. Naj da Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega. Vse najboljše vsem in hvala.

Hvala vam za pogovor.

VIDEO
Pogovor z vatikanskim državnim sekretarjem Sodanom
Mojca Širok, dopisnica RTV Slovenija iz Rima
Prijavi napako
Komentarji
malikaliber
# 27.06.2016 ob 06:27
Vazno, da imata cesar in bog polno rit, clovek pa tud ce crkne.
AlFe
# 27.06.2016 ob 06:24
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."

Država naj se ne vmešava v vero in moralo, Cerkev pa ne v vojne in vojske.
tomazyk
# 27.06.2016 ob 06:30
Se spomnim, kako smo bili veseli priznanja Vatikana par dni pred Zahodno Evropo. Kolikor se spomnim so bili naši osamosvojitvi bolj naklonjeni kot pa Rim (Italija).
Wagra
# 27.06.2016 ob 06:37
Pred Vatikanom nas je priznala Nemčija, tej je pa potem sledil domino efekt in seveda Vatikan ni izpustil priložnosti za rekatolizacijo (ki na srečo ni uspela) in denacionalizacijo (ki na žalost je).
Guliarth
# 27.06.2016 ob 07:08
Vrnite ljudem kar je bilo z ustrahovanjem in grožnjo z življenjem odvzetega.
Krimsky
# 27.06.2016 ob 06:58
Včasih je bila na zlatnikih cesarjeva podoba.
In če bi res vse zlatnike vrnili (nazaj) cesarju, bi ravnali prav bedno, ustavili bi življenje v deželi.
~
Če bi vse nabožne predmete (križe, svetinjice, podobice, knjige) odnesli (nazaj) v cerkev, bi ravnali enako butasto. Saj bog, konec koncev, sploh ne potrebuje tiste krame.
~
Rek v naslovu znova in znova citiramo zato, da nam ni treba misliti. Z mišljenjem bi namreč prišli do spoznanja, da zlatniki niso cesarjevi in nabožni predmeti niso božji. So naši, že od nekdaj ... Nimamo jih nikomur vrniti, lahko jih samo bolj pravično delimo med seboj. A to je že drugo vprašanje ...
sosman
# 27.06.2016 ob 07:25
In če je Bog vse ustvaril, je itak že vse njegovo. Ne rabimo nič dajat cerkvi, ki se le kiti s tujim perjem.
5tane
# 27.06.2016 ob 07:29
Bogu ali Cerkvi ??? Ne mešat pojmov prosim. Za duhovnika se to ne spodobi.
severnik
# 27.06.2016 ob 06:38
Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega.

Torej za boga nič?

Kaj pa navaden človek? Za njega pa cerkvena miš ali tudi to ne?
gesan
# 27.06.2016 ob 08:03
Bog je dal vsem!
Potem pa je prišla cerkev, ki se obnaša kot, da mora bit vse njeno!
dr.slo
# 27.06.2016 ob 07:14
oni so to najhitreje naredili zaradi denacionalizacije, kako pravo ;)
rudes
# 27.06.2016 ob 07:24
Ko povzdigujete Vatikan v in nad oblake zaradi priznanja, se vprašajte, kaj vse in koliko je dobila RKC, oziroma Vatikan od Slovenije po osamosvojitvi. Po razumevanju enačbe, bi moralo marsikomu biti jasno, čemu zgodnje priznanje. A za vernike je to itaq vseeno. Vidijo le eno.
sosman
# 27.06.2016 ob 07:24
Smešna cerkev, ki misli da je na njej kaj božjega, da so neki veleposlaniki tu na Zemlji. Dalje od Boga ne moreš it, če si v cerkvi.
alkatan
# 27.06.2016 ob 07:02
tomazyk
# 27.06.2016 ob 06:30
Prijavi neprimerno vsebino
Se spomnim, kako smo bili veseli priznanja Vatikana par dni pred Zahodno Evropo. Kolikor se spomnim so bili naši osamosvojitvi bolj naklonjeni kot pa Rim (Italija).
--------------------
Saj je bil Vatikan med vodilnimi razbijalci Jugoslavije vse od njenega nastanka.
samot
# 27.06.2016 ob 11:09
Zakaj RKC ne daje cesarju kar je cesarjevega?
G.Bruno
# 27.06.2016 ob 09:52
"Oče, kako pa vi razdelite prostovoljne prispevke in gospodarite z njimi ?"
"Ja, takole: vsak dan vsebino skrinjice vržem v zrak. Kar ostane gori, je božje, kar pade dol je moje".
cairns
# 27.06.2016 ob 08:13
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."

Vatikan, ta Musolinijeva kreacija, je priznal Slovenijo samo zato, ker je Peterle obljubil vrnitev vseh nepremičnin. Tudi tistih ki so bile RKC že plačane po ukinitvi fevdalizma.
Če te obljube ne bi bilo nas Vatikan še sedaj ne bi priznal.
aristotel
# 27.06.2016 ob 07:31
Revez ne ve, da danes ni vec boga in ne cesarja.
bori
# 27.06.2016 ob 09:06
Ustava, ki jo je Jugoslavija dobila po propadu nacizma in na začetku svoje poti, je predvidela tudi možnost odcepitve, če bi jo posamezne republike želele.

Še en, ki ne razume, da je Slovenijo ustvaril Ivan. Bog naj bi svet ustvaril v sedmih dneh, on je sicer potreboval deset dni, a le zato, ker so ga ovirali zlobni strici in palčki. Zato ima svojo proslavo.
el CARTEL
# 27.06.2016 ob 07:57
Saj je bil Vatikan med vodilnimi razbijalci Jugoslavije vse od njenega nastanka.

tako ja,
če odmislimo kolaboracijo med vojno (odkrito za nacije), potem pomoč begu ustaških zločincev prek vatikana (ante pavelić je najbolj notoren tu),
se je histerija začela že takoj po vojni, ko je bil a. stepinac, ustaški vikar, obsojen kolaboracije, pa je vatikan začel takoj kokodakati o nepravičnem sojenju.

in to se je samo stopnjevalo.
SamoRes
# 27.06.2016 ob 09:36
Za dobre odnose z Vatikanom je zaslužen Tito
RJSlo
# 27.06.2016 ob 08:37
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."
-------------------------------------------
No ja. Jaz sem to pravkar poizkusil. Ves drobiž, kar ga je ostalo, sem zbral in vrgel v zrak. Zdi se mi, da se je Bog odločil, da drobiža ne rabi, ker so vsi kovanci padli nazaj na tla. Cesarja pa nimamo, tako da....

Razen, če ste mislili Cerarja?
pero-perica
# 27.06.2016 ob 08:15
to,da nas ve vatikan priznov je bilo pa zelo drago
manuchao
# 27.06.2016 ob 09:43
Fevdalci v 21. stoletju.
DrMinistr
# 27.06.2016 ob 08:45
@RJSlo

Saj tako baje naredi župnik pri maši. Ko pobere denar, ga vrže v zrak in reče, da naj si bog vzame kar bi rad. A glej ga zlomka, očitno je tudi RKC dobro (znanstveno) preštudirala vso stvar in ugotovila, da jim je v tem primeru stric Newton zelo naklonjen...
DrMinistr
# 27.06.2016 ob 08:31
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."

Hm...katerga boga, ko pa je na svetu par 100 religij in vsaka si ga drugače razlaga?
cairns
# 27.06.2016 ob 13:50
Kardinal Sodano je bil vatikanski državni tajnik od leta 1991 do leta 2006

Klerikalni jastreb in sovražnik svobodomiselnosti ter človekovih pravic.
Po njegovo bi morala nad vsem bedeti in ukazovati RKC.
stojan1111111
# 27.06.2016 ob 12:29
Menim da bi se slovenci mogli zahvaliti JLA vojakom in mnogim vodilnim v JLA. Zakaj? Ker so imeli hladno glavo in veliko srce, da Slovenija ni drugi Irak, Sirija, ali Čečenija. Sprašujem zavedne in prebujene slovence: če bi vam na stražarskem mestu ubili prijatelja, sina, ali brata, kako bi reagirali? Hvala JLA vojakom da niso zaostrovali konflikt! To je resnica. To se vidi po številu žrtev na obe strani. JLA je imela mnogo več orožja, mnogo več žrtev, ker ga niso hoteli uporabiti, ker bi bilo mnogo več žrtev na slovenski strani? Srečan in ponosen sem, da nisem bil udeležen v nobeni vojni.
Partizan Miha
# 27.06.2016 ob 11:30
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."

Zakaj že ? Bog ne rabi, cesar je pa že itak pun. Ta srednjeveška miselnost ne spada v 21. stoletje.
Trooper
# 27.06.2016 ob 11:15
Zakaj RKC ne daje cesarju kar je cesarjevega?

RKC je Bog.
burruchaga1986
# 27.06.2016 ob 09:27
Luka novak: ne nam ti o domoljubju, prosim! :)
Aeda
# 27.06.2016 ob 08:48
@tomazyk: Se spomnim, kako smo bili veseli priznanja Vatikana par dni pred Zahodno Evropo. Kolikor se spomnim so bili naši osamosvojitvi bolj naklonjeni kot pa Rim (Italija).
---------------------------------------------------------------------------
Na tej povezavi najdete seznam držav po datumih. Ne pišite neresničnih podatkov - razen če Nemčije, Švedske in Islandije ne štejete v Zahodno Evropo...
https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_dr%
C5%BEav,_ki_so_priznale_neodvisno_Sloven
ijo
gesan
# 27.06.2016 ob 08:05
Luka Novak
# 27.06.2016 ob 07:29
Hvala tudi Jugonosalgikom in kristjanofobom, da nam z vsaki komentarjem v vašem slogu utrjujete Vero in slovensko domoljubje.
........................................
.....................
Bil bi malo bolj Duhoven in bi imel več možnosti ,da bi dojel tudi grehe kirstjanstva.
Tako pa gojiš v sebi en velik greh:
Lažeš sam sebi v ksiht in pljuvaš po resnici!
garmond
# 27.06.2016 ob 14:42
Ta izrek bi se moral glasiti drugače. Dajte RKC-ju (instituciji) kar je od naroda in cesarju kar je cesarjevega. Pa tudi o tem kaj je cesarjevega, bi se dalo debatirat.
stone77
# 27.06.2016 ob 13:52
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."
----------------
človeku pa odpustke in pokoro he,he...
hepan
# 27.06.2016 ob 13:06
"...dajte bogu, kar je bozjega..."
Bogu ni mar za denar.... ;)
ti-ne
# 27.06.2016 ob 12:38
vojnaslo91

# 27.06.2016 ob 11:30
Prijavi neprimerno vsebino fafaron # 27.06.2016 ob 09:06
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."
----------------------------------
Jaz v tem stavku ne vidim nič bizarnega. Bodi malo bolj natančen pri razlagi, kaj naj bi bilo zate bizarno.

::::::::::::::
No, kaj naj damo bogu?
Kaj si mu ti dal? Misliš, da je dovolj?
Kekec99
# 27.06.2016 ob 12:23
ZDA tiskajo papir v zameno za dobrine, cerkev pa daje obljube v zameno za dobrine.
Po tej logiki so še ZDA boljše kot cerkev, ti vsaj nekaj dajo za razliko od tistih drugih.
vojnaslo91
# 27.06.2016 ob 11:40
Enostavno # 27.06.2016 ob 11:32
Čak'mal... nobeden ne obsoja niti Srbije in niti Srbov. To bi bilo isto kot, da bi za zločine ki jih je naredil Hitler obsojali sedanjo Nemčijo in Nemce. To bi bilo bizarno.

Srbija in Srbi ni enako Miloševićeva Jugoslavija
crtomirjansa
# 27.06.2016 ob 14:42
Kupovanje odpustkov za raj, pozig carovnic, ravna zemlja kot sredisce vesolja, krizarske vojne, razbohotenost bogatstva Vatikana, 100 in 1 primer pedofilije, podpora naci-faši Nemciji med 2. Sv.v. ... mislim da to vse pove, edina svetla tocka je trenutni papez Francisek...
ginza
# 27.06.2016 ob 13:28
Bog ne obstaja, ostal nam je samo še Cerar, ne cesar.
makoshark
# 27.06.2016 ob 12:19
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."

To je temelj, na katerem bi RKC lahko "posvojila" sekularizem - kajti ta stavek pomeni točno ločenost države od religije. Ampak ne, RKC sekularizem zavrača. Tako papež kot naši slovenski škofi.
One-trick pony
# 27.06.2016 ob 11:42
Na RTV že mal pretiravate s temi članki o osamosvojitvi. Zadnjih 10 člankov v rubriki Slovenija govori samo o tem. A se v Slo dogaja sploh še kaj drugega?
gesan
# 27.06.2016 ob 08:01
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."
...................................
???
Kakšna neumna izjava!
A ni Bog vse dal, Cesar pa pohlepno vse to poizkušal tudi na silo vzet?

Ta tip nima tri čiste, da bi dojel kaj blebeče!
burruchaga1986
# 27.06.2016 ob 07:24
Supermedo: ojoj, a smo trpeli v jugi, kaj? To pa je en grd sistem, da vsi lahko dostojno živijo....
Pastafarian
# 27.06.2016 ob 12:29
Ko boste vracali bogu, glejte, da boste tistemu pravemu; #pastafarianstvo, cerkev letece spagetne posasti, on se je kuhal za vase grehe !
ti-ne
# 27.06.2016 ob 10:58
"Dajte Bogu, kar je božjega, in cesarju, kar je cesarjevega."

:::::::::::::
Kaj se vračamo v 18. stoletje?
Po čem so odpustki?
Valjhun Kajtimar
# 27.06.2016 ob 10:29
Ta citat se direktno nanaša na plačevanje davkov.
Ko je nek agitator Jezusa vprašal ali pravi naj ne plačujemo davkov cesarju , je ta odvrnil ta stavek.
Kar pomeni da je plačevanje davkov zaukazano v novi zavezi in cerkev se temi ne sme izogibati!!
Dokler imajo posvetne lastnine, morajo cesarju plačati davek!!!!
Wagra
# 27.06.2016 ob 09:32
Sloveniji, kar je slovenskega,
Vatikanu, kar je vatikanskega (pa še to, če so si pošteno pridobili).
hubertfast
# 27.06.2016 ob 08:27
Bog ne obstaja, tako da mu tudi nimajo kaj dati.
Kazalo