je uveljavljena jazz pevka, ki že od najstniških let nastopa na Nizozemskem in po svetu. Kadar obišče Slovenijo, išče sledi svojega deda, priznanega slikarja Matije Jame. Soesji in sledem dedkovih navdihov je sledil scenarist in režiser novega dokumentarnega filma TV Slovenija Kólo – Pesem za Matijo Jamo Amir Muratović. Dokumentarec bomo premierno predvajali v torek, 14. julija, ob 20.45 na TV SLO 1.
Matija Jama, slovenski impresionistični slikar, je bil v začetku 20. stoletja član slikarske druščine, ki si je prizadevala za uveljavitev slovenskega slikarstva. Skromni in vase zaprti Jama je odločilna leta tega obdobja preživel v tujini, zato je njegovo delo še danes manj znano in izpostavljeno.
Med študijem v Münchnu je Jama spoznal premožno Nizozemko Louise van Raders. Ker je Louise prejemala rento, sta se mlada slikarja lahko posvečala zgolj slikarstvu. Med pogostimi selitvami sta iskala krajine, polne svetlobe, ki sta jih želela slikati. Ob začetku 1. svetovne vojne sta v Haagu kupila vilo, vodila penzion in ob tem prodajala svoje slike.
Rodili so se jima trije otroci. Najstarejši sin Matija je pri 13 letih umrl za meningitisom, kar je družino razklalo. Jama se je vrnil v Slovenijo. Veliko časa je preživel v naravi in slikal.
Hči Madeleine je delala kot logopedinja v Ljubljani, umaknila se je v svoj svet in umrla v revščini leta 1973. Njeno stanovanje na Poti na Grad je podedovala sestra Agnes Jama, skladateljica in pianistka, ki je poslej vsako poletje preživela v Sloveniji. Ob koncu druge svetovne vojne ostala sama s tremi otroki. Razvila je lastno metodo poučevanja klavirja, njena želja po ustvarjanju lastnih skladb se je umikala skrbi za družino. V skromnem stanovanju so povsod ležale Jamove slike in družina se je okužila z umetnostjo.
Ena od hčera Agnes je Soesja Citroen, danes znana jazzistka. Po materini smrti je napisala besedilo k eni od skladb; nastala je Pesem za mamo. Ta ji je dala pogum za druga besedila. Skozi njene pesmi preseva otroštvo, neskončne plaže ob Haagu, kjer so živeli, trenutek, ko jih je zapustil oče. Pa tudi prve ljubezni, razočaranja in zrelost izkušene pevke. Pesem Kólo pa pripoveduje o razposajenem plesu deklet, ki se veselijo pomladi. Posvetila jo je svojemu dedku Matiji Jami in njegovi sliki, ki je razstavljena v Narodni galeriji.
Z nizozemsko pevko slovenskih korenin spoznamo svobodomiselno družino, predano umetnosti.
O snemanju
»Snemanje filma smo začeli leta 2011, ko je Soesja Citroen nastopila v Narodni galeriji na koncertu, posvečenem Agnes Jama. Naslednje leto smo jo posneli med nastopom v enem izmed nizozemskih klubov, takrat sta jo spremljala pianist Berend van den Berg in basist Ruud Ouwehand. Med obiskom v Ljubljani sta z umetnostno zgodovinarko Beti Žerovc raziskovali številna pisma, ki jih je Matija Jama pisal prijatelju Rihardu Jakopiču.
V Sloveniji, na Nizozemskem, v Nemčiji in Avstriji smo iskali kraje, kjer sta slikala zakonca van Raders – Jama. Poskusili so najti hišo v okolici Haaga, ki sta jo imela v lasti. Morda najbolj nenavaden pa je bil obisk hrvaške vasice Nebojan, kjer je Jama našel motive za večino slik iz poznega obdobja.
Da bi čim bolj prepričljivo prikazali bogastvo tonov, v katerih žarijo Jamove slike, je bil dokumentarni film posnet na filmski trak. Takrat, leta 2011, si nismo predstavljali, da bo to zadnje delo Televizije Slovenija, posneto na ta način. Kmalu po končanju filma so filmski laboratorij razstavili. Tako je film Kólo – Pesem za Matijo Jamo tudi spomin na neko dobo dokumentarizma, ki se je dokončno poslovila,« o intenzivnih pripravah in kompleksnosti snemanja pravi Amir Muratović.
