Voditelja Slovenskega vodnega kroga v novi sezoni sta Tina Potočnik in Miha Guštin Gušti. Foto: CV koncept
Voditelja Slovenskega vodnega kroga v novi sezoni sta Tina Potočnik in Miha Guštin Gušti. Foto: CV koncept
reka Hubelj. Foto: CV koncept
Lobnica. Foto: CV koncept
Spodnja Soča. Foto: CV koncept
Matjaž Mihelčič je avtor oddaje Slovenski vodni krog. Foto: CV koncept

Dokumentarno – igrana serija nas bo peljala na popotovanje po vodnih krajinah Hublja, Borovniščice, Lobnice, Kobiljskega potoka, Cerkvenice, Mutske Bistrice, Spodnje Soče in Gabernice. Poleg Miha Guština v vlogi fotografa Roka, ki v posameznih oddajah navdihnjeno igra na malo črno kitaro, oddaje vodi Ana, ki jo je hudomušno odigrala mlada perspektivna igralka Tina Potočnik, članica igralskega ansambla v MGL.

Hubelj
Približno tri kilometre iz Ajdovščine izvira reka Hubelj, kjer voda vre na dan iz številnih bolj ali manj dostopnih lukenj kraškega podzemlja. Izvir je posebno slikovit ob visoki vodi, ki v mogočnih slapovih pada iz višje ležečih bruhalnikov. Voda je tu skozi čas imela zelo pomembno vlogo, tako v rimskih časih z utrdbo nad mrzlo reko (castro frigido) kot tudi v naši ne tako davni zgodovini, ko so bile ob njej mnoge vojašnice in množica sivo-zelenihuniform. Nekoč kasarne in vojaki, danes otroška igrišča in otroci, ki krajereke Hubelj preslikajo v oaze miru, ptičjega petja in slikovitih vodnih kotičkov.

Borovniščica
Kdor želi doživeti in videti slapove Slovenije v malem, lahko to stori prav z obiskom Pekla pri Borovnici, kjer vodni tok Otavščice tvori glavno povirno strugo potoka Borovniščice. Dostop je primerno označen in ustrezno opremljen s stopnicami, jeklenimi vrvmi in lesenimi brvmi. Potok si utira pot skozi strmo sotesko in je pravzaprav eno samo veliko slapišče. Je izredno razgiban potok, saj ustvarja veliko različnih oblik slapov, skočnikov in šumelišč. Napis in zemljevid, vrezan v deblo na začetku vzpona, nas opozarja na pet slapov, vendar jih je v resnici sedem. Visoki so od štiri do dvajset metrov. Potok potem teče po Ljubljanskem barju, kjer se umiri. Rok in Ana z domačini odkrivata slikoviti potok Borovniščica in skušata ugotoviti, po čem je dobil ime.

Lobnica
Rok in Ana raziskujeta potok Lobnica, ki je eden večjih pohorskih potokov. Odlikuje ga precej velik strmec, saj se od povirja do izliva v Dravo spusti za več kot 1000 metrov. Lobnica izvira na močvirni vzhodnopohorski planoti v bližini Tihega jezera pod Bajgotovim vrhom. Večji pritoki v zgornjem toku so Črnava, Piklerica in Kraljiščica, ki se izlivajo pred Bajgotom, nakar priteče Lobnica v gozdni rezervat – pragozd Šumik. Ob izlivu se nahaja vas Ruše, ki je imela pestro industrijsko zgodovino v kovaštvu, žagarstvu in lesarstvu v tesni povezavi s hudourniško Lobnico, katere vodna moč je dajala zagon razvoju okoliških krajev. Danes pa je to le spomin na čase vodnih koles, mlinov in žag ter ostankov vodnih drč. Pri izviru Lobnice v Dravo pa je Ana Roku pripravila presenečenje ...

Kobiljski potok
Kobiljski ali Kobiljanski potok teče ob robu slovenske meje z Madžarsko. Potok je dolg 33 kilometrov in je najdaljši pritok reke Ledave v katero se izteče.Potok teče po Sloveniji 24 kilometrov, nato zapusti Slovenijo, teče dobrih devet kilometrov po Madžarskem ter nato zopet priteče v Slovenijo kot levi pritok reke Ledave. Potok je bil prvič omenjen leta 1208 kot aguam Kobula. Njegovo slovensko ime pa izvira iz naselja Kobilje. Vas Kobilje je idilična podoba tihe, spokojne vasi, v kateri se dediščina preteklosti zliva s sodobnim, urbanim okoljem v harmonično celoto po kateri teče meandrasti Kobiljski potok. Tokrat Rok s tisto malo črno kitaro Ani pričara vpliv energetskih točk na dobro počutje.

Cerkvenica
Potok Cerkvenica je zaradi svojega izvornega vodnega toka zelo zapleten vodotok. Kmalu po naselju Vuzenica se namreč s Pohorja steka mnogo različnih potokov in težko je določiti, kateri je tisti pravi. Pri prvih dveh sotočjih potoka s Pohorja je levi z imenom Plavžnica že kmalu močno razvejan s številnimi pritoki, desni pa je v svoji vodni poti enovit in mogočen. Domačini mu pravijo potok Požarnica. Ob potoku leži strnjeno naselje Vuzenica, ki je položeno v kotanjo ob strugi reke Drave in njenem pritoku Cerkvenici. Nekdaj so tu splavarji splavljali flose, prevozniki pa so ob Dravi veselo tovorili. Živahno je bilo tudi na številnih sejmih. O nekdanji slavi še danes pričajo ostanki starega gradu in župnijska cerkev sv. Nikolaja. V njej je župnikoval pesnik in narodni buditelj Anton Martin Slomšek. In prav tu dobita Ana in Rok poseben navdih.

Mutska Bistrica
V severovzhodnem delu Slovenije teče po Bistriškem jarku potok Bistrica, ki po ozki in meandrasti vodni dolini tiho teče do naselja Muta, kjer se ob Mitnici izlije v reko Dravo. Ob njej je nekaj skritih vodnih znamenitosti in ostankov preteklosti, ki v tej tihi in očem skriti dolini očara še tako zahtevnega vodnega popotnika. Na obeh bregovih potoka se vzpenjajo visoki hribi, poraščeni z drevesi, in strmi skalni previsi. Na teh vrhovih se razprostirajo največji nasadi lip v Sloveniji. Lipa je simbol miru, kar te kraje navdaja z spokojem. V ozadju Bistrice na avstrijski strani pa kot zlovešča nevarnost preži mogočno akumulacijsko zajetje jez Golica, ki grozi z nevarnostjo, da bi se ob potresu ali kaki drugi ujmi podrl. To Ane in Roka ne odvrne od napete poti po Bistriškem jarku.

Spodnja Soča
Soča (italijansko Isonzo) je 137 km dolga reka v zahodni Sloveniji. Izvir alpske reke je v Julijskih Alpah na višini 1087 metrov v dolini Trente. Struga je zaradi velikega strmca izdolbla tesni in korita, ponekod pa teče široko razprostrta po nasutih prodnih ravnicah. Med Kobaridom in Solkanom teče najprej po široki dolini, ki se pri Mostu na Soči stisne v deber, za Novo Gorico pa se zlije po ravnini vse do izliva pri Tržiču, kjer se deltasto izlije v Jadransko morje. Staro ime za Sočo v zgornjem toku je bilo Šnita. Spodnja Soča se pred izlivom v Tržaški zaliv v Italiji razlije po mnogih kanalih, mokriščih ter lagunah. Kot habitat za mnoge vrste ptic in drugih organizmov je skupaj z zadnjim delom toka od Tržiča naprej zaščiten kot naravni rezervat z imenom Isola della Cona. Roka in Ano v parku presenetijo slovenski gostje.

Gabernica
Potok Gabernica ima 18,5 kilometra dolgo strugo v občini Brežice. Svoje vodno ime je dobila po gabrih, ki rastejo na njenih bregovih. Izvira ob vznožju Orlice v vasi Pišece, tik nad župniščem v votlini, imenovani Duplo. Ti gričevnati kraji in vasi predstavljajo zahodno mejo Kozjanskega parka, ki s svojimi vinorodnimi griči in gozdovi daje okolišu svojevrstni pečat v času in prostoru. Ob toku je speljana vodna učna pot Gabernica, prva vodna učna pot v Sloveniji. Ima sedem postaj, ki se raztezajo v dolžini 12 kilometrov. Na tej Rok in Ana spoznata različne vodne ekosisteme. Pot je speljana skozi čudovito naravo, tako da je sprehod poučen in tudi zelo prijeten, ravno prav razgiban, da se Roku utrnejo nove glasbene rime, ki Ano neizmerno zabavajo.

Da dobite občutek o naših čudovitih rekah in prav takšnih posnetkih, ki jih bomo od decembra gledali na TV Slovenija, vas vabimo, da si v spodnjem posnetku ogledate oddajo Izza kamere, ki pripoveduje o nastajanju nove sezone Slovenski vodni krog.

Izza kamere from CV Koncept on Vimeo.