Nemško-korejski violončelist Isang David Enders (1988) se hitro uveljavlja kot prepričljiv interpret komorne, zlasti sodobne glasbe. Foto: RTV SLO
Nemško-korejski violončelist Isang David Enders (1988) se hitro uveljavlja kot prepričljiv interpret komorne, zlasti sodobne glasbe. Foto: RTV SLO
false
Dirigent Daniel Raiskin je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija že sodeloval v preteklih dveh sezonah. Foto: RTV SLO
false
Simfonični orkester RTV Slovenija. Foto: RTV SLO

Na tokratnem koncertu se bo kot solist predstavil nemško-korejski violončelist Isang David Enders (1988), ki se hitro uveljavlja kot prepričljiv interpret komorne, zlasti sodobne glasbe, bil pa je tudi najmlajši sekcijski vodja v Nemčiji – pri dvajsetih je namreč postal prvi violončelist Državne kapele v Dresdnu. Enders muzicira na violončelu Josepha Gagliana Filiusa iz leta 1720, ki mu ga posoja fundacija Deutsche Stiftung Musikleben. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija bo dirigiral Daniel Raiskin. Slednji je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija že sodeloval v preteklih dveh sezonah. V letu 2014 je orkester popeljal tudi na zelo uspešno turnejo po Nemčiji, Belgiji in Nizozemski.

Obiskovalci osmega koncertnega večera Kromatike bodo lahko prisluhnili Vasksovi Simfonični elegiji za orkester Sala, Schumannovemu koncertu za violončelo ter Suiti za orkester št. 3, Petra Iljiča Čajkovskega.

Latvijskega skladatelja Vasksa poznamo predvsem kot minimalista. Njegova Simfonična elegija za orkester “Sala” melodiko delno črpa iz baltske folklore in srednjeveške modalnosti, odlikujeta pa jo liričnost in kontemplativnost.

Schumann je o svojem Koncertu za violončelo v a-molu izjavil: “Ne morem napisati koncerta za virtuoze. Moram poskusiti nekaj drugačnega.” V izogib virtuoznosti je tokrat raziskal druge izrazne možnosti violončela ter jih pripeljal do neslutenih razsežnosti.

Eden izmed največjih triumfov v karieri Čajkovskega je bila krstna izvedba njegove Suite za orkester št. 3. Svoji pokroviteljici Nadeždi von Maeck je napisal: “Videl sem ganjeno in hvaležno množico. Ti trenutki so najlepši okras umetnikovega življenja. Zaradi njih je vredno živeti in delati.”