Generalni direktor RTV Slovenija v letnem poročilu za lansko leto ugotavlja, da je javni zavod v letu 2013 še naprej deloval skladno z v juniju 2012 sprejetim zakonom o uravnoteženju javnih financ (ZUJF), kar je pomenilo nadaljevanje poslovanja z omejitvami. Racionalnost poslovanja zavoda, varčevalni ukrepi z namenom nižanja stroškov ter hkratno ohranjanje obsega in kakovosti produkcije je bilo zato v letu 2013 še težja naloga kot leto poprej. »Kljub vsem težavam pa ocenjujem, da so bili povečini cilji, zapisani v Programsko-poslovnem načrtu za leto 2013, uspešno uresničeni,« meni mag. Marko Filli.

RTV Slovenija je tudi v letu 2013 nadaljevala začrtano pot večletnega procesa sprememb v delovanju, razmišljanju in pristopih k izvajanju delovnih procesov, in s tem razvoja v sodobno, tehnološko napredno in multimedijalno organizacijo, ki nenehno ponuja vsebine na način, kot to pričakujejo uporabniki tradicionalnih in novih medijev. V začetku leta je dobila tudi HD-režijska vozila, s katerimi je prvič v zgodovini slovenske televizije s terena v mednarodni prostor zagotavljala zvok in sliko v HD-tehniki (neposredni prenos smučarskih skokov iz Planice 2013). Poleg tega je uspešno zagnala drugo digitalno oddajno omrežje, mux C, kamor so se preselili vsi komercialni programi, hkrati pa je RTV Slovenija svoj satelitski signal preselila na nov satelit.

Programi Radia Slovenija so bili tudi v letu 2013 dobro poslušani. Ohranili so informativno razsežnost in temeljno funkcijo nacionalnih programov, vztrajali na raznolikosti Prvega programa in Vala 202 ter na kulturno-umetniškem poslanstvu programa Ars. Delovati je začelo tudi uredništvo religije in verstva.

Leto 2013 je bilo uspešno tudi za Televizijo Slovenija, saj jim je uspelo doseči večino zastavljenih ciljev. Gledanost osrednjih programov je ostala na enaki ravni kot v preteklih letih. Povečanje razpoložljivih sredstev z rebalansom v drugi polovici leta je za realizacijo TV-oddaj in projektov pomenilo obogatitev programa. Na primeren način so bile v programsko shemo uvrščene tudi programske vsebine za posameznike s posebnimi potrebami (gluhe in naglušne, slepe in slabovidne). Enaka je ocena za vsebine, namenjene etničnim skupinam.

Multimedijski center med ključnimi projekti izpostavlja tehnološke in vsebinske prenove arhiva avdio-video vsebin (RTV 4D), Infokanalov in projekte Velikih 5, Uspešna Slovenija, EP v košarki 2013, Rekreacija, portali v angleškem jeziku, Športni SOS in Moja generacija za starostnike. Pomembno je tudi bistveno povečanje dostopnosti vsebin za gluhe in naglušne, katerim je na spletu in mobilnih napravah na voljo večje število podnaslovljenih RTV-oddaj.

Načrtovani usmeritvi so sledili tudi v regionalnih in manjšinskih programih, kjer se je še okrepilo sodelovanje regionalnih centrov pri ustvarjanju programskih vsebin Televizije, Radia in MMC.

Glasbeni sestavi, Simfonični orkester RTV Slovenija, Big Band RTV Slovenija in trije zbori, so bili tudi v preteklem letu ključni nosilci kulturno-umetniške identitete javnega zavoda, pri čemer velja poudariti porast minutaže arhivnih posnetkov ter števila izvedenih javnih koncertov v letu 2013.

V letu 2013 je bilo ustvarjenih 125.934 tisoč evrov celotnih prihodkov. To je bilo 1.323 tisoč evrov ali 1,1 odstotka več od načrta. Glede na leto 2012 so bili prihodki nižji za 5.827 tisoč evrov ali 4,4 odstotka. Javni zavod je ustvaril presežek prihodkov nad odhodki v višini 140 tisoč evrov. Prihodki iz poslovanja so bili realizirani v višini 116.776 tisoč evrov. V okviru poslovnih prihodkov je bilo v letu 2013 ustvarjenih 90.309 tisoč evrov prihodkov od RTV-prispevka, kar je bilo 71,7 odstotka celotnih prihodkov (oziroma 77,3 odstotka poslovnih prihodkov). V letu 2013 so bili doseženi tržni prihodki v višini 29.612 tisoč evrov.

Konec leta 2013 je bilo aktivnih 616.046 zavezancev za plačilo RTV-prispevka, kar je 4.277 zavezancev več kot konec leta 2012.

Javni zavod je tudi izplačal prvi obrok razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah in sicer za obdobje od 1. 11. 2010 do 31. 1. 2012 (15 mesecev) s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Vse investicije, ki so bile izvedene ali se izvajajo na tehnično-tehnološkem področju, omogočajo povezave posameznih sistemov v celote in zagotavljajo možnost hitre izmenjave datotek in podatkov o vsebinah. To je zagotovilo, da bodo lahko z ustreznimi posodobitvami delovnih postopkov dosegli zahtevane sinergije med posameznimi enotami, programi, uredništvi in mediji.

Eden izmed ciljev poslanstva javnega zavoda mora biti še naprej ponujanje vsebin prek komunikacijskih poti, ki omogočajo sinergično delovanje, in s tem zagotavljajo uporabnikom javnega medijskega servisa veliko kakovostnih, aktualnih, relevantnih, verodostojnih in hkrati atraktivnih vsebin na različnih platformah. V komunikacijskih projektih osveščanja uporabnikov storitev je RTV Slovenija intenzivno sporočala, kako deluje, kaj vse ponuja in za koga pripravlja javni medijski servis številne raznolike vsebine na različnih platformah, z velikim poudarkom na obletnicah, ki so se odvile v letu 2013, hkrati pa so veliko prizadevanja vložili k približevanju uporabnikom. »Programski in tehnološki razvoj nam omogoča predvsem ustrezna raven in dolgoročna stabilnost višine RTV-prispevka. To je nujni predpogoj, da lahko še naprej ostanemo zaupanja vreden elektronski medij,« zaključuje generalni direktor RTV Slovenija.

Ob včerajšnjem sprejetju letnega poročila s strani Nadzornega sveta RTV Slovenija pa je predsednik Marko Bandelli povedal: »Nova sestava Nadzornega sveta je z vso skrbnostjo pregledala Letno poročilo javnega zavoda RTV Slovenija za leto 2013 in ugotovila, da je bil s tem PPN 2013 uresničen. Seveda pa prostor za izboljšave v delovanju organizacije obstaja. Nadzorni svet si bo zato prizadeval, da bo v sodelovanju z vodstvom RTV Slovenija pripomogel k nadaljnjemu razvoju in izboljšavam, ki jih javni medijski servis mora zasledovati in z njimi uresničevati svoje poslanstvo.«